Predstavljam vprašanje in svoje videnje, kot se mi je predstavilo po meni samem. Alojz in Sandib wrote on 06.08.2008 at 19:06:50: Poet
Sedaj Poet pride odločujoče za razumevanje te vse obsežne vesoljne življenjske in elementarne večno-sedanje samobitnosti.
Ta samobitna samopojavnost je večno-sedaj vse in vsa vesoljna življenjska in elementarna samodelujoča,samozadostna pojavnost-konstanta.
Sedaj te pa vprašam; Če je vse,kje naj se ta vesoljna samobitnost življenjsko in elementarno samospozna?
Odgovor: V lastni samospoznani individualni življenjski (človeški) samomanifestaciji. Vesoljna samobitnost drugje nima popolnoma samozavedne življenjske samomanifestacije kot edino v nas ljudeh.
Alojz in Sandib wrote on 06.08.2008 at 19:06:50: Sedaj, pa pridemo pred vrata najvišje vesoljne samobitne individualne
življenjske zavesti,ki je ; Samospozna vesoljna samobitna življenjska vseobsežna vesoljna zavest ,ki se izrazi v - človeku - Elohim.
Ta samospoznana vesoljna samobitna življenjska zavest se manifestira (v človeku) v lastno vesoljno vseobsežno življenjsko samomanifestirano zavest,ki kot vrh piramide združuje v sebi vse življenjske zavesti 4 vkljuačujoč tudi nezavedno elementarno zavest 5.
Združuje v sebi vsa stanja zavesti: Evo, vidiš, tu sem pa naletel na tisti masivni kozmični paradoks, ki se mi zdi jako jako fin! Namreč, vesolje kot vseobsežna vesoljna konstanta, ki je absolutno vse - kako se lahko spozna, da je vse? V samospoznanem človeku, skozi katerega se hipno zlijejo prav vse možne zaznave vesolja, ki v nekem trenutku "okusi sebe", da je vse in vse in vse. Kar mene pri tej zgodbi fascinira je to, da vem, da sem to stanje že mnogokrat izkusil in sem se že mnogokrat prepoznal kot vse sem jaz, ker drugače v tem masovnem vesolju sploh ne more biti. Druga stvar je bolj zanimiva, namreč tole naše trenutno stanje, v katerem se elementarna Zavest ne prepoznava in se mi čutimo kot individualne stvaritve oddvojene od preostalega sveta. In potem me tu fascinira Kozmični Paradoks, kot ga imenujem: pes se ne-samozaveda, a če skozi mene steče kozmična zavest, bom spoznal, da je kozmična zavest povsod, tudi v psu, ki se v tistem trenutku zaveda skozi mene, da je pes samozavedna vesoljna konstanta, četudi se pes nič ne zaveda!!!!!!!!!! Kako zaboga je to možno!!!!!! Še bolj oklestena primerjava: kako je možno, da se sedaj v tem trenutku toliko in toliko razsvetljenih/Elohimov v popolnosti zaveda vseobsežne vesoljne konstante, vedo, da je popolnoma vse in da ravno v tem trenutku teče skozi v nas in JE v nas, a je mi ne vidimo!!!!!!!!!!!!!!!! Ravno v tem trenutku se nekdo nekje zaveda vseobsežne vesoljne konstante in nas morda tudi gleda, jo vidi in čuti in sprevidi v nas popolnoma, ker drugače se vesoljna konstanta ne bi zavedala same sebe, a v tem istem trenutku ta ista vseobsežna vesoljna konstanta pravi, da se v nas NE zaveda same sebe!!!!!!!! Kako je to mogoče?????? To je KOZMIČNI PARADOKS!!!!!!!
Alojz in Sandib wrote on 06.08.2008 at 19:06:50: Tu se zgodi tisti odločujoč preskok naše zavesti,kar naenkrat spoznamo,da smo mi tista vesoljna življenjska samomanifestacija same vesoljne življenjske samobitnosti,ki postane samospoznano v celoti odgovorna za samo vseobsežno vesoljno življenjsko samobitnost. [/b]Torej s samospoznanjem se naša zavest sama zazna !!!!!samoodgovornost!!!!! za celotno vesoljno življenjsko samobitnost,ker samospoznamo,da smo njeni kralji in skrbniki.
Saj ravno v tem je ves čar tega vesoljnega heca: da se ta vseobsežna vesoljna konstanta že nekje zaveda same sebe preko lastnega vira samospoznanja - Elohim/Boga/Človeka, in se ravno v tem trenutku že zaveda, da je vseobsežna in povsod, kjer je kaj. Samo ravno ta hec, da se v nas "skrije", čeprav se v resnici ne more skriti - to je tisti največji hec, to je tisti Kozmični Paradoks, ki je mene sedaj povsem omrežil.
Torej, Alojz, kako razpredemo ta rebus in premetanko o Kozmičnem Paradoksu? Mislim v tem trenutku, ne čez dvajset let, ampak zdajle točno v tem momentu?
Home
Pages: 
(Read 1112131 times)
