Heh, moje "hrbtenice" imam ravno toliko , kot je potrebno , kot je potrebujem   .

Je pa tudi prav, da dopuščam napake tako pri sebi, kot tudi pri njemu , kot tudi pri tebi, mar ne  

No, pa lahko noč, + lep pozdrav, čaw, ...

by Boštjan Zupančič, Slovenija + #

Poet

Juhej partizan, pred tabo samo spoznanja je dan!!!!!

Paradoks vesoljne samobitnosti je ravno življenje samo oz. njena življenjska večno-sedanja samobitnost!!!!!!

Paradoks življenja je,da je življenje iz življenja!!!!!

In paradoksalno je to,da se življenje veže na elementarno pojavnost,(planeti osončja galaksije) ki ji vladajo njeni lastni cikli neodvisno od življenja.
V tem  vesoljnem paradoksu življenja smo večno-sedaj samomanifestirani ljudje,ki kot samospoznane individualne življenjske samomanifestacije same vesoljne življenjske biti živimo, da  rešujemo ta vesoljni paradoks življenja in ga večno sedaj samo odgovorno prostovoljno!!! selimo in izpostavljamo v ciklih  same elementarne vesoljne samobitnosti.

Življenjske oblike res!!! tvori elementarna vesoljna snovna samo pojavnost-!!!!! vendar življenje ni iz elementarne pojavnosti!!, ampak iz življenjske vesoljne samobitnosti- večno-sedanje samobitne reprodukcijske verige življenjskih pojavnosti.

Ta paradoks življenja je človekova večno-sedanja prostovoljna skrb ,ki tudi njemu samemu omogoča večno-sedanje preživetje in ciklične selitva po elementarni vesoljni samobitnosti. Človek je v resnici vesoljno življenje in vesoljno samobitna življenjska garancija vesoljnemu življenju.

Ta paradoks smo hospod Poet rešili-kmalu več. Vas pozdravljam, vaša gnada samospoznana med nami,ki smo življenje.

Lp Alojz

Alojz in Sandib wrote on 12.08.2008 at 19:51:04:


Ne vem,ali naj se spremenim v papagaja in non stop ponavljam.

Življenje ni iz elementarne pojavnosti vesoljne samobitnosti-Stvarstva življenje je iz življenja,kljub temu,da se izraža v elementarni (atomski)
strukturi.To je paradoks življenja. Elementarna (atomska) raven je telesna zgradba življenja vendar življenje ne ustvarja reproducira elementarna (nezavedna)vesoljna pojavnost!!!! Ampak je življenje večno-sedaj iz življenja in se samoreproducira iz življenja (reprodukcijska veriga flore in favne) in ljudi. Človek samospoznani individualni samomanifestirani najvišji življenjski izraz stvarstva je večno-sedaj prostovoljno odgovoren večno-sedaj za celotno vesoljno življenje. On ga seli,izpostavlja in skrbi za njegovo ohranitev,ko ga vzporedno z elementarnimi samocikli prenaša, vzdržuje ecc.ČLovek je vesoljno življenje in prostovoljna večno-sedaj živa samogarancija   vesoljnega življenja,ki njemu samemu omogoča preživetje-vzajemnost človeka in vesoljnega življenja.
Kdor sedaj ne razume, je po meni navaden bebček!!!!!!!!!!!!
Ali sploh dojemate kdo sploh smo ljudje!!!!! Stvarstvo nam omogoča vse in mi vse to upravljamo,kot najvišja večno-sedaj živa nikoli začeta,nikoli končana  življenjska samomanifestacija stvarstva ali vesoljne samobitnosti,ki je večno-sedaj vseobsežna vesoljna konstanta elementarne in življenjske samobitnosti.
Preveč za vaše prostovoljno kontaminirane možgane,ki so vstopili v lastno samopozabo,da bi spoznali kaj je reinkarnacijski krog naravne reprodukcije in kaj je Re-animacijsko vstajenje v lastno bit.
Vsi mi smo mali pametnjakoviči-brez vedenja in vesoljnega razumevanja večno-sedanjega paradoksa življenja,katerega kralji v resnici smo!!!!!

Lp Alojz

Če komur koli med nami in z nami,ni kaj razumljivo,naj prosim, vpraša.

Zemljani smo zadnjih 14000 let v bistvu in resnično 'samo pozabljeni', individualni stvarnikovi  samo manifestirani,  večno-sedanji (človeški) življenjski izrazi. Mi se v njegovi življenjski naravni samo reprodukcijski verigi  (njegove samo reprodukcije), znova in znova ciklično reinkarniramo v njegovo lastno življenjsko (človeško), individualno,  samo pozabljeno–samo manifestirano, večno-sedaj isto življenjsko vrednost, ki skozi lastne galaktične cikle, štirih letnih časov  na Zemlji, ponovno teži nazaj k lastnemu samo spoznanju.
Vse naše zmote izhajajo iz dejstva naše samo pozabe, ki nas odvaja iz naše večno-sedanje vesoljne samo spoznane življenjske samobitnosti-Stvarstva. Mi si zmotno razlagamo, da nismo del te vesoljne življenjske samobitnosti zato se nismo sposobni poistovetiti z njo v dimenzijo  njene večno-sedanje samobitne samozadostnosti in samo delovanja,  katere samo izraz smo na njeni  individualni samo manifestaciji tudi mi sami. Danes na vesoljno elementarno in  življenjsko samobitnost  gledamo in jo napačno tudi razumemo, kot nekaj kar nismo tudi mi sami. Na to večno sedanjo, nikoli začeto, nikoli končano večno-sedanjo vesoljno samozadostno, samo pojavno, samo delujočo samobitnost, gledamo in jo razumemo napačno zato, ker smo v bistvu  vsi njen prostovoljno samo pozabljeni življenjski  samo izraz. Človek svoj  večno-sedanji samobitni življenjski  obstoj veže zgolj na svoj posamični samo cikel rojstva-smrti, ker ta cikel  razume napačno, kot lastno dokončno življenjsko dejstvo, ne pa kot njegov samo reprodukcijski  ponavljajoč življenjski cikel, ki je se izraža večno sedaj v isti individualni življenjski samo bitni vrednosti–nas-njega samega.  
Neodvisno od  vprašanja ali smo večno-sedaj samo zemeljska stvarnikova življenjska samobitnost ali vesoljna (kar brez dvoma smo), smo podvrženi kot njegov individualni življenjski samo izraz, ciklom elementarne snovne-materialne-masne vesoljne pojavnosti, katere masni samo izraz so tudi naša telesa. Naš življenjski duh je vzrok in posledica naše ne masne vrednosti (duše) našega vsakokratnega telesa (mase), ki ga dobimo danes v naravni reprodukciji naše vrste. Vsak naš konec sočasno pomeni naše novo rojstvo, ki se ciklično veže na naš konec, ki je zopet naše novo rojstvo in tako večno-sedaj. Torej smo mi nikoli začeta in nikoli končana večno-sedaj ista življenjska stvarnikova, individualna konstantna človeška vrednost (danes in večno-sedaj vsak med  nami brez izjem). Mi vsi danes v lastni življenjski samo reprodukciji vse bolj težimo k lastnemu življenjskemu vesoljnemu samobitnemu življenjskemu samo spoznanju in iz tega vzroka čutimo telesno ujetost in življenjsko ne samozadostnost. Kljub temu, da smo večno-sedaj ista (vsak med nami) samo zavedna  stvarnikova življenjska individualna (človeška)  samobitnost. Kaj nam torej manjka?  Večno-sedaj: Nič! Manjka nam zgolj ponovno lastno življenjsko samo spoznanje. Samo spoznanje smo  v samo ciklu elementarne vesoljne samo pojavnosti, kot njen večno-sedanji življenjski samo izraz izgubili. Kljub temu, da smo ohranili vesoljno  življenjsko samo zavedno samobitnost in svobodno voljo.
Naš današnji življenjski  problem, ki je v bistvu elementarno ciklični je ta, da mi sami nismo  (po lastni svobodni volji, ki nam je omogočila vstop v lastno  življenjsko samo pozabo ), več sposobni  vesoljnega življenjskega samo spoznanja. To naše ponovno ciklično samo spoznanje, nas ne bi več ločevalo od vse obsežne vesoljne elementarne in življenjske samobitnosti-to je Stvarnika samega, ki je večno-sedaj nikoli  začeta, nikoli končana vesoljna  samozadostna, samo delujoča elementarna in življenjska samobitnost, katere večno-sedanji samo  izraz je vse obsežno vesolje in tudi mi sami.    
Od tu naprej se bomo lahko začeli ponovno samo spoznavati v svoji večno-sedanji vesoljni življenjski samobitnosti.  
Tu se pojavljata dva sočasna izraza vesoljne samobitnosti –Elementarni in Življenjski.
Pod elementarno vesoljno samobitnost razumemo: osnovne delce, atome, molekule, planete, satelite, galaksije… Skratka celotno vse obsežno vesoljno elementarno samozadostno, samo delujočo, nikoli začeto nikoli končano, vse obsežno vesoljno elementarno samobitnost, kjer vsak konec cikla večno-sedaj, sočasno pomeni začetek novega  za  vsako  X  elementarno vesoljno samo pojavnost. Ta zakonitost pa vsaki in celotni vesoljni elementarni pojavnosti omogoča večno-sedanjo konstantno vrednost.  
Zakaj? Sodobna znanost že ve, da je vsaka SILA vzrok in posledica medsebojnega učinkovanja teles ( po Newtonu). Sodobna kvantna mehanika (Planck), pa že govori o kvantih (vrednostih) razmerjih in medsebojnih učinkih kvantov. Einstein je s svojo relativnostno teorijo in enačbo mc²=E in sočasno obratno  Ec²=m  že omogočil razvoj kvantne mehanike, teorije strun, kaosa, teorijo velikega poka,itd. Na žalost naše celotne civilizacije in njene fizike, je Einstein izhajal iz napačne temeljne predpostavke. Pravi predpostavki je bil veliko bliže Planck s svojo EM valovanjem, ki obrazloži  kvantno konstanto. Kvante EM valovanja je Einstein uporabil za svojo razlago foto efekta. Niels Bohr pa za svojo razlago atoma. Sodobna znanost (fiziki) danes v bistvu deluje v popolni temi.
Da se Einsteinove ugotovitve ne more sprejeti, kot dokončne enotne fizikalne teorije, dokazuje že dejstvo iskanja sodobnih fizikov -  t.i. Higinsovega delca (gravitona) v magnetnih pospeševalnikih (Cern itd.), ki naj bi pojasnil kako snov dobi maso. Masa je danes merilo za vztrajnost(vztrajnostna masa), ali vpliv gravitacijskega polja na telo-težnostna masa.
Kdor je sposoben zaznati zmote sodobne fizike in si jih je sposoben priznati, bo v celoti spoznal tudi njena lastna protislovja, ki ne opravičujejo ampak negirajo njeno delovanje, razumevanje in njeno razlaganje same vse obsežne vesoljne elementarne in življenjske večno sedanje, samozadostne, samo delujoče (perpetuo) samobitnosti.
Največje zmote sodobne fizike so delitev samih sil na; Elektromagnetno, šibko in močno jedrsko in gravitacijsko silo. V osnovi so vse sile posledica Elektromagnetnega valovanja –rotacije in  izmeničnega sočasnega večno-sedanjega cikličnega samo prehajanja akumulirane in realizirane kvantne vrednosti preko skupne točke prehoda
Alfa –Omega znotraj vsake X pojavnosti, ki navzven tako večno-sedaj izraža konstantno vrednost…
Einstein ni upošteval dejstva, da se vsak osnovni delec (kvant) navzven izraža, kot večno ista konstanta znotraj katerega se njegova akumulirana vrednost (brez gravitacijsko polje snovi ) zliva v njegovo lastno realizirano masno gravitacijsko vrednostno polje in sočasno obratno, masno vrednostno polje prehaja v sočasno prisotno akumulirano polje snovi preko večno-sedanje skupne točke samo zlivanja obeh polj (navzven enotno izražene konstante, kvanta samega). Cikel prehoda je premo sorazmeren poenoteni vrednostni konstanti mept* (mase-energije, prostora, časa), ki jo določen kvant, molekula, planet, osončje, galaksija izraža večno-sedaj enotno navzven.
Enostavno bi fizika morala sprejeti dejstvo, da se vse obsežna nikoli začeta nikoli končana vesoljna elementarna samobitnost, navzven v vsaki svoji  individualni  X mept večno-sedaj izraža,  kot  poenoteno X polje ( mept konstanta) večno sedanjega, lastnega samozadostnega, notranjega sočasnega samo prehajanja akumulirane in realizirane vrednosti, ki  sta večno sedaj v cikličnem sočasnem medsebojnem samo zlivanju-prehajanju, kjer vsak konec njunega zlivanja večno sedaj sočasno pomeni nov začetek zlivanja, in obratno vsak začetek pomeni sočasno konec starega cikla samo zlivanja. To dejstvo pa v ničemer ne spremeni večno-sedaj iste navzven enotno izražene konstante vsake X individualne mept, ki je večno sedaj individualni vrednostni samo izraz  vse obsežne vesoljne samo pojavne samozadostne in samo delujoče mept konstante. Vse je, večno-sedaj, vse obsežna vesoljna konstanta, kjer je vsak njen individualni samo izraz večno-sedaj X individualna mept konstanta.
Enačba za to vse obsežno večno sedanje vesoljno samobitno, samozadostno in samo delujočo
pojavnost je:
_________________________________________________________
Xmept =Akumulirano polje/ Večno sedanja točka prehoda/ Realizirano polje= Xmept
    Snovno polje brez gravitacije - sočasno izmenično prehajanje -Masno polje gravitacije
INmept vrednost/Sila-vzrok in posledica v-s izmeničnega prehajanja/Rimept vrednost

Večno-sedaj =         Xmept /  = INmept  EM A-O RImept= / Večno- sedaj isti Xmept
________________________________________________________
Človek danes ne razume vesoljne elementarne in življenjske večno-sedanje samobitnosti, ravno iz razloga, ker sam samo zavedno posega v njeno samobitnost in si jo na sebi lasten individualni samo zavedni (a žal ne tudi na nivoju lastnega izgubljenega vesoljnega samo spoznanja, kot njen individualni ne samo spoznani) življenjski del tudi sam razlaga napačno. Človeštvo je v bistvu prostovoljno in samo zavedno stopilo v lastno življenjsko samo pozabo. Nelogično, vendar resnično in dokazljivo! Sami smo stopili prostovoljno v to lastno življenjsko samo pozabo.
Kako je to mogoče, da smo se samo zavedni in samo spoznani odločili za ta naravnost bedasti korak, ki v bistvu sploh ni bedast. Resnično ni bedast je pa neodgovoren, do ostale vesoljne življenjske samobitne pojavnosti. Zakaj je neodgovoren? Ljudje smo dobesedno večno-sedaj čudež vesoljne življenjske samobitnosti – imamo svobodno voljo, smo najvišja samo zavedna življenjska vesoljna samobitna samo manifestacija, ki presega vse ostale elementarne in življenjske samo manifestacije večno-sedanje iste vesoljne samobitnosti-stvarstva Stvarnika.
Kako je to mogoče?
Vesoljna elementarna samobitnost ima večno-sedaj v povezovanju v atome-molekule itd., na voljo 4 t.i. baze, kjer sta dve bazi večno sedaj akumulirane vrednosti in dve bazi realiziranih vrednosti. Vzemimo, da sta dve črne barve, dve pa rdeče barve. Tako večno-sedaj akumulirana snov veže nase dve realizirani bazi in sočasno obratno- bo realizirana baza nase vezala dve akumulirani bazi. Tako pridemo do snovi, ki  ima šibko gravitacijsko vez in do snovi, ki ima močno gravitacijsko vez. Da se razumemo sedaj nismo več na področju kvantne mehanike, ampak na področju kemijskih vezi v snoveh. Določene spojine imajo tako šibko ali močno  trojno bazno vez, ki jim njim samim omogoča hitrejše ali počasnejše cikle samo razpadanja in vezanja.  
Sedaj pridemo do skrivnosti večne vesoljne življenjske samobitnosti, ki ravno tako ni nikoli začela in ne bo nikoli končala, ravno zaradi njene lastne večno-sedanje življenjske samo manifestacije v lasten najvišji življenjski vesoljni samo izraz v nas ljudi, ki smo njen individualni najvišji samo zavedni vesoljni samo izraz. Da smo Zemljani samo delček, ki se je odločil za prostovoljno samo pozabo sem pa že opisal. Tu se skriva delček naše neodgovornosti, to je v bistvu naša igra, ki nas naj bi ponovno potrdila v našem samo spoznanju naše vesoljne življenjske vsemogočnosti.
Komu smo torej mi prostovoljno odgovorni*? Sami sebi ali še komu?