METAFIZIKA

Metafizika je filozofska veja,ki naj bi obravnavala pravo počelo bivajočega sveta. Aristotel je obravnaval med potencialnim in aktualnim. Posebna veje metafizike so: 1. psihologija-nauk o duši 2. kozmologija  3. teološki nauki -razodetja. Tisti,ki se zmorejo poglobiti v napisano -lahko ugotovijo brez velikih vprašanj,da  v resnici metafizika komplementarno obravnava  elementarno in življenjsko vesoljno samobitnost-počelo in človeka v njemu. Metafizika se opira na našo brezčasno akumulirano dedno gensko  spominsko kodo ,ki jo teološko imenujemo duša. Našo dušo v psihološkem smislu do mene še nihče ni znal pravilno ovrednotiti in opisati njeno resnično vlogo v našem bivanju.
Ravno tako ni nihče pravilno ovrednotil naše fizično telo kot našo realizirano dedno gensko vrednost,kjer je vzrok te konfiguracije v dednem DNK-genomu naše vrste EM sila izražena kot naš življenjski duh. Metafizika je v bistvu nauk o človeku in njegovem mestu znotraj počela vseh počel-večno-sedanje vesoljne elementarne in življenjske samobitnosti,kjer je nosilec vseh spoznanj in življenja ravno človek. Metafizika edina  lahko dejansko  opredeli človeka, njegov obstoj  in njegovo življenjsko vlogo  v odnosu do počela-večno-sedanje vesoljne vseobsežne samobitnosti.
IZ napisanega sledi,da so vsi odgovori  spoznanja v nas samih ki smo  soodvisni od elementarnih vesoljnih krožno ponavljajočih izmeničnih  ciklov. Kar se v bistvu kaže kot paradoks našega bivanja,saj smo sočasno dedno naprej in nazaj povezani,hkrati  pa je naša metafizika soodvisna od elementarnih ciklov-Zemlje-Osončja-Galaksije ,znotraj katere smo živi del njene notranje  gravitacijske konfiguracije in njenih  izmeničnih elektromagnetnih  elementarnih Ame+Rme samo zlivanj in ponavljajočih rotacij njenih letnih časov..Če čisto poenostavimo ,ker smo del notranje konfiguracije galaksije se naš genom(bit sočasno odziva)na spreminjajoče EM frekvence,ker živimo v njeni konfiguraciji šibkih-močnih vezi in njenega izmeničnega EM valovanja-rotacije njenih letnih časov.
Iz tega se da razumeti,da se t.i. cikli naše metafizične hibernacije ponavljajo,ker se odzivamo na galaktične spreminjajoče se EM frekvence. Hibernacija je opazna na vsej zemeljski flori,živalih in človeku. Vse aktivnosti se pozimi  na Zemlji upočasnijo .Flora se ne more izogniti hibernaciji(zimski nedejavnosti),ker je njen genom podvržen EM frekvencam krožne izmeničnosti S/J Zemlje-Živali se hibernaciji že lahko izognejo vendar ne vse,ker je njihov genom že podvržen zemeljskim in krožnim EM frekvencam letnih časov osončja. Tako hibernacija je pri nekaterih živalih popolna ali pa delna. Kmalu  bomo ugotovili izmerili koliko se metafizika pri živalih drastično spreminja na vsakih 60 let. Človeški genom je podvržen EM frekvencam Zemlje,Osončja in Galaksije.
Naša metafizična hibernacija se dogaja v 26000-28000 letnih ciklih in traja cca 7000 let kolikor traja galaktična zima in zemeljska ledena doba. Tako da v metafizične pogledu 14000 let rastemo in 14000 let padamo. Če pogledamo dušo kot našo gensko brezčasno spominsko kodo potem ta in naše telo (metafizika)v določenem času dejansko spita. MI hodimo delujemo po svetu v stanju lastne hibernacije iz katere se kot medvedi zbudimo in ugledamo ta svet v budnem stanju-izkušnje vedenje so zapisani v naši brezčasni genski spominski kodi duši. MI 7000 let dobesedno živimo v hibernaciji in nato se še 7000 let zbujamo,da bi se zbudili z vsemi izkušnjami in vedenjem,ki smo jih posedovali pred našo hibernacijo . Za lažje spominjanje po hibernaciji imamo tudi sistem,ki se imenuje brezčasna  apaurušeja civilizacijska teološka  zapuščina,ki je osnova vseh verstev sveta. .Kdor sedaj ne razume -naj se gre solit. LP Alojz

sej bo ...
pritiski so še mejhni
čaki da voda začne u grlo tečt

Bošty kar  bo pač bo.Bomo moral sprejet.Nisi mi nič opisal kako se oni sončijo na Soncu in kopajo na peščenih plažah tam zgoraj.Krave so zdrave?

Quote:


Če življenje jemlješ kot trpljenje in ne dar,te čisto razumem.Torej trpiš?   Potem nisi samospoznan? Sicer je pa svobodna volja spoštovana.Tako,da moraš biti res trden v svojh argumentacijah.

Enkrat je upanje zate tako in tako in tisti samo trpijo ,drugič je pa pač tako.A to samo zaradi tvojega komentiranja tako?Bolezen oz. trpeč križ verjetno ni vzrok tvojega trpljenja,ali pač? Kam bova midva šla -se še ne ve,mogoče v kakšno konzervo za' kurji futer'? SVOBODNA PROSTOVOLJNA ODLOČITEV! Bom jaz shranil tvoj DNK!Če te pa zanima kako bova pa kar pri meni izvedla takoj- ko prideš!Odvzem je neboleč-hramba pa več tisočletna!

Teologija-religija-vera-ateizem

Teologija  -Beseda teologija izhaja iz besede Theos-Bog in Logos-veda (beseda –sporočilo)
Po dosedanjih spoznanjih naj bi bila teologija veda,ki proučuje religijo. To je zame popolnoma napačna interpretacija teologije. Teologija je brezčasen civilizacijski sistem prenosa in ohranjanja  civilizacijskega znanja iz zadnjega civilizacijskega 26000-28000 letnega vala v nov 26000-28000 letni val. Teologija je sistem ,ki sledi cikličnim dvigom in padcem človeške metafizike. Teologija ne proučuje religije ampak razlaga  človeško metafiziko in njene zakonitosti  v univerzalnem  večno-sedanjem smislu obstoja vesolja in človeka v njemu..Teologija se tekoče prilagaja človeški metafiziki in je osnova vseh svetovnih verstev,kjer je končni  cilj ponovno spoznanje po t.i. dobi hibernacije ko  v skoraj 14000 letnem  civilizacijskem ciklu splošne  hibernacije metafizična- genska biološka elektrodinamika  praktično spita v človeku.. Spi tudi tako imenovani metafizični brezčasen genski spomin duša,ker se naša biološka ura uglašuje s tekočimi spremembami prejetih elektromagnetnih  frekvenc,ki v točno določenem času civilizacijskega cikla zopet prebudita po hibernaciji naš brezčasen genski spomin. Vsa teološka(geografska,gradbena,pisana,mitska) zapuščina je v bistvu šifriran zapis,ki ga po končanji hibernaciji  cikla lahko uspe dešifrirati le naša-brezčasna spominska genska vrednost- (duša) v navezi z našim umom. Teologija je brezčasen sistem hrambe univerzalnega civilizacijskega znanja in je hkrati enoten temelj vseh verstev  tega in univerzalnega sveta. Teologija se prilagaja tekoče človeški metafiziki.

Vera in verske prakse, ateizem–Vse vere sveta izvirajo iz iste teološke civilizacijske zapuščine.
Razlika med verami obstajajo in so zanemarljive,ker se teološka zapuščina tekoče prilagaja v času prostoru  metafiziki geografsko zaokroženega etničnega  družbenega okolja in njeni obstoječi družbeni in življenjski  tradiciji in  običajem. Vernik je torej človek,ki sledi teološki praksi lastne vere in upa  eshatološko spoznanje končnega cilja življenja ,ki vključuje dokončno odrešitev in –spoznanje. Z razliko so ateisti tisti,ki verjamejo upajo na  naravoslovno spoznanje vseh univerzalnih spoznanj,ki ravno tako vključuje intimno eshatološko upanje ateista.

Religija  :se že tisočletja napačno enači z verskimi praskami. MI vsi smo po metafizičnem temelju najprej religiozna bitja,ki eshatološko upajo  na poslednjo katarzo univerzalnega preboja dokončnega spoznanja. Religija izhaja iz besede regulirati-voditi naše življenje, vodi pa  nas vse enako tako ateiste kot vernike metafizično eshatološko upanje-spoznati končni življenjski cilj in univerzalno   v celoti,kamor vključujemo tudi t.i. posmrtno upanje.

Upam da sem odpravil vso več  tisočletno nepotrebno zmedo okoli  pojmov Teologija –religija-vera-ateizem.

Quote:

Saj to je eshatološki preskok,ki ga gojijo enako ateisti in verniki.Je opisan zgoraj.Samo ti sam tega preskoka nisi sposoben niti jaz,ker je vesoljno samopogojen. Paradoks našega bivanja in naše svobodne volje,ker ne moremo iztopiti iz časa-prostora sedaj.

Quote:

Je pogojen,ker si ti, jaz vsi pogojeni v času -prostoru-sedaj.Ali lahko iztopiš iz ničelne točke zlitja preteklosti prihodnosti-sedaj! Lahko?Je to paradoks,ampak sedaj logičen,ker je obrazložen!

Quote:

V kakšen interval? Če je vseprisotna večno in sedaj?