Se mi zdi, da se v svojih pogledih tu z marsikom razhajam. Verjamem, da lahko človek išče le lastno resnico o svetu. Da mora biti avtonomen pri tem iskanju. Da je za pot do razumevanja sveta nujna kritična distanca, ne slepo sprejemanje resnic drugih. S tem razumem tudi kritično distanco do teorij, ki ponujajo takšne in drugačne odrešitve. Zame je to duhovni marketing.

Problem tega duhovnega marketinga vidim v tem, da je prav tako ciničen kot reklame za izdelke na TV. Ve, kaj je zate najboljše. Pozna resnico. In ti jo ponavadi tudi uspešno proda. Duhovni marketing rabi ljudi, ki želijo resnico kupiti že pripravljeno in zapakirano. Želi voditi, ne resnično ozaveščati. In lažje se je pustiti voditi, kot garati in se potiti na poti samospoznanja.

Bistvo sodobnega marketinga je ustvarjanje potreb, ki jih lahko zadovolji le določen porodukt (blago ali storitev). Bistvo sodobnega potrošništva  torej ni v ustvarjanju blaginje in sreče/zadovljstva, ki bi sledilo nakupu ali koriščenju storitve, ampak v stalnem ustvarjanju občutka pomanjkanja, frustracij nesrečnosti/nezadovljstva. Od tod nesmiselna diverzifikacija produktov in storitev, ki naj bi zadovoljevali v bistvu realno neobsotječe potrebe.

Duhovni marketing počne enako: najprej ustvari določen realno neobstoječ psihološki problem, da lahko potem ponudi  instant metodo ali prakso, s je katero potem ta problem edino mogoče uspešno razrešti. Uspešno v smislu, da si v  reševanje tega problema prisiljen vložiti po možnosti čim manjšo psihično energijo ter čim večja sredstva, ki ti ustvarijo začasni občutek uspeha/sreče/zadovoljstva. Začasni zato, ker s tem nisi rešil temeljnega problema (to je pehanja marketinšega sistema v stalno nezadovljstvo), ampak si prisljen za občutek zadovoljstva sprejeti nov izziv, to je reševanje novega realno neobstoječega psihološkega problema po v naprej pripravljeni (malo  popravljeni oz. umetno difencirani) instant metodi....

Ni za zanemarit dejstva, da so tudi duhovni trgovci v bistvu nezadovljni/nesrečni, od sebe in drugih odtujeni ujetniki sodobne potrošniške logike, nič kaj drugačne vrste kot tistih, ki jim ponujajo svoje odrešenjske  usluge. Tud oni si morajo izmšlajt stalno nove dfiirencirane ponudbe, da ostanejo konkurenčni...

Quote:


... ki jo (vede ali nevede) sami kreirajo...

t wrote on 26.10.2007 at 09:40:13:



Ali ni ravno to verjetje znak njihove ujetosti?

[quote author=plesnamesecu link=1193297262/0#9 date=1193387652]ana wrote on 25.10.2007 at 10:57:07:



ja - in potem te tudi ne doseže tržni marketing, ker ne potrebuješ zunanje izpolnitve/potrditve, notranja pot pa je pot posameznika.... pravega ta zaresnega osebnega guruja pa je deležen malokdo od nas... in tudi, če ga je deležen, ni rečeno, da je to človeško bitje...

kot so vedno pravili stari ljudje: na lastnih napakah/izkušnjah se najboljše naučimo.... to velja tudi za duhovno rast... v jabolko moraš sam ugrizniti in ga okusiti, in, če ne maramo prežvečenih jabolk, zakaj bi drveli za tujimi mnenji/resnicami?

lep dan vsem
a.

Quote:


Se strinjam Plesnamesecu, ugotavljam, da so na poti samospoznanja pomembne dobljene ali preživete bitke (lastne izkušnje) , ker takšne zmage so lahko potem trajnega značaja in v pomoč drugim. Seveda pa v takšnih bitkah potrebuješ pomoč drugih in ugotovil sem tudi, da je to nemalokrat ljubezen preprostih ljudi kakor tudi notranja ljubezen in zaupanje .
Mogoče te hrepenenje privede do kakšnega ponudnika kakšne storitve, kar je lahko odskočna deska za spremenjen življenski slog in drugačen bolj duhoven pogled.
Tisti, ki mislijo, da bodo kar kupili od kdovekoga nevem kakšen trajen duhovni napredek, v kratkem času, se verjetno motijo, ker mislim da se denar in duhovnost prej in slejkoprej izključujeta. Hmm... denar ima zvezo z duhovnostjo, ko se daje in razdaja, obratno težko.
Koneckoncev je veliko več vreden lastni pot na obrazu, tako kot tisti, ki je sam zgradil hišo na lepem kraju, bo neprecenljivo bolj užival dom, kot tisti ki si je takšno hišo na havajih kupil preko agencije iz fotelja v razkošni pisarni.
Lp