Lep pozdrav vsem skupaj. Jst sm nov tuki na forumu, zato mi je vse skupi se malo neznano ...upam da mi boste znali kako pomagati oz svetovati.
no da zacnem....v meni se dogaja neki cudnega, neznanega, kot da to sploh nisem jaz. to se mi je zacel dogajat priblizno 3 leta nazaj, ko sem se kr na vsem lepem zacel tresti, grabili so me krci in me obhajale cudne misli . bil sem na veliko zdravniskih pregledih, vendar je bilo vse ok. osebni zdravnik je prisel do zakljucka da so te tezave najverjetneje psihicnega izvora. no potem se je vse skupi nekok umiril, ni blo vec tko hudo. Potem se mi je lansko leto pred poletjem to ponovilo, to je bil cas pred izpiti na faxu - mogoče zarad stresa...ponovno sem sel k svojmu zdravniku in mi je predpisal neke antidepresive Paroxat. ne morem rect kok so mi pomagal, slabs ni blo, bols pa tud ne vem, saj je bilo poletje in s tem tudi čas oddiha in zabave na morju....ja recmo da sem te antidepresive jemal malo manj kot 4 mesece(do septembra) in sm bil kr vredu do sedaj. zadnje par tednov pa se mi je zacel spet neki podobnega dogajat...ne znam si razlozit nek strah, ki ga imam pri pogovoru z drugimi, pa naj bodo to kolegi al pa cist x osebe. vcasih sm bil cist sproscena in nasmejana oseba, sedaj pa mi je tezko ze z nekom komunicirat. ne znam opisat teh obcutkov...zacnem se tresti, kr neki me stisne v vratu oz zadnjem delu glave, besede kr ne grejo iz mene in mi postane ful neprijetno....pol pa se zacnem razmisljat, kaj si zdej o men misl ta oseba in je se huj. v tistem trenutku bi najraj zbezu nekam al pa se u zemljo udrl. sam ne vem vec kaj naj storim in kako naj premagam ta strah. zelo mi je tezko v sluzbi, saj mors komunicirat tako z nadrejenimi kot s sodelavci...sedaj razmisljam ali bi se ponovno obrnil na antidepresive ce bi to kej pomagal, sam jst mislm da to ni resitev....a se je komu izmed vas ze kej podobnega dogajal???
No upam da mi boste znali kakorkoli svetovati oz pomagati. vem da je vse v glavi sam ne vem kok nej to odpravim....
hvala in lep pozdrav.....upam da se se beremo

Zdravo, ja gape hvala za odgovor, sam ne vem kaj si s tem mislu:

''men še najblj zgleda kot ... u bistvu dost nenamerne slabe misli od nekoga, ki ga dobr poznaš ...
npr
razišč kdo od ljudi ki jih poznaš doživlja podobne jebe ... boš vidu če je povezano ...
kolk te je strah o tem govort z ljudmi ki te poznajo?'' ???


Kar pa se tiče pogovorov o tem, pa se nerad pogovarjam k mi ni glih kul o tem govort. pol se bojis tega, da te ne zavrnejo in si mislijo da si cudak....al kaj pa vem no

velik pa o tem razmisljam, kako bi se znebil tega, sam kr nekok ne najdem prave poti - mogoče ne znam.
sm pa opazu tud to, da ko gremo s kolegi zurat, mal popijem in sm cist kul. sam to ni resitev, da bi zdej z alkoholom odpravljal te probleme...

LP

mene pa zanima, ce ti je zelo pomembno v zivljenju, kaj drugi mislijo o tebi? si se recimo v zivljenju pocutil mal odrinjenega od vecine, ker si razmisljal drugace al pa so ljudje zate recimo mislili,  da si mal cuden al pa nenavaden... ?

mogoce se slis mal hecno, ampak me resno zanima.

A je res, da mormo za vsake težave oz. strah al pa strah pred strahom brskat po neki zgodovini al pa družini?

Ni strah nekaj, kar naj bi vsi tekom življenja imeli čas sprejet, predelat, dojet, razumet, premagat, spregledat, dati na čakanje, odmislit, skrit, izvat, navsezadnje ljubit, se ga veselit - whatever... oz. a ni strah nekaj, kar se skriva za vsem kar počnemo?

kot kaže res rabmo katastrofo. k se bo človk bavu za svoj živlene, bodo vsi drugi strahovi nepomembni

Eva wrote on 05.02.2007 at 10:08:55:


apatičnost ni kul, drgač pa poznam. mene je dejansko strah, da bi imel onemogočeno nadaljevanje tega življenja, saj sem ga pripravljal zelo dolgo in sem končno na točki kjer sem želel bit

Eva wrote on 05.02.2007 at 10:08:55:


sej problemov ni, so samo izzivi  

ixtlan wrote on 05.02.2007 at 10:25:59:


Misliš, da to, kar si se naučil, pol kam gre, izgine, se izniči?

ixtlan wrote on 05.02.2007 at 12:47:38:


Ja, ok, fajn. Toda, v raziskovalni pristop spada tud, da se včasih moramo predvsem odučit. Ne samo gradit, tud porušit, pozabit. Velikokrat znanje sploh ni avtentično, ampak le pomoč za spoznanje. In nekaj se ponavadi tud ne zgodi, če ni že celo vesolje za to.