Jest nisem ekonomist, tako da me prosim popravite, če kje streljam kozle:
Ekonomija je družbena znanost, ki preučuje človeško vedenje kot relacijo med interesi in potrebami in pa redkimi sredstvi za zadovoljevanje le teh. Situacij v katerih sredstva niso redka, pa so za ekonomsko znanost pravzaprav novost.
Da bi nekateri obstoječi ekonomski modeli funkcionirali, je včasih koristno umetno povzročiti pomanjkanje oz. redkost sredstev, ker sicer pride do kolapsa teh modelov. Umetno ustvarjanje redkosti dobrin si lahko morda bolj plastično predstavljate kot metanje presežkov pridelanega žita v morje, za ohranitev zadosti visoke cene pridelanega žita in je v nekaterih primerih celo ekonomsko smiselno in upravičeno dejanje. (No visoke cene nafte bodo poskrbele, da se bodo v prihodnosti viški predelovali v etanol, ki je trenutno v politiki favorizirano alternativno gorivo)
Razlogi, zakaj je recimo popularna glasba danes redka dobrina naj bi počasi odpadali. Komponiranje, snemanje, izvajanje je kljub digitalni tehniki še vedno v bistvu zelo podobno, kot je bilo pred 20. leti, s tem da je zaradi digitalne tehnologije vse skupaj nekaj lažje in boljše. Bistveno pa se je z internetom, mp3 formatom in podobnimi novitetami spremenila glasbena distribucija. Kopiranj datoteke z digitalno glasbo ali filmom stane praktično nič. Stanejo še vedno bolj ali manj fiskni stroški za glasbeno produkcijo, samo razmnoževanje glasbe in distribucija pa nista pomemben strošek. Temu se reče, da je marginalna proizvodna cena datoteke z glasbenim zapisom praktično zanemarljiva. Torej založnika ne stane praktično nič več, če je na svetu 1000 ali pa 100.000.000 datotek z njegovo pesmijo.
Ekonomisti trdijo, da naj bi prosti trg neizogibno pripeljal do padanja dobičkov, cene dobrin pa naj bi se s tem približevale marginalni proizvodni ceni. Marginalna proizvodna cena pa je v primeru digitalnih medijev zanemarljiva. Situacija, ko marginalna proizvodna cena pada proti nič, je neobičajna, vendar to avtomatsko ne suspendira vseh ekonomskih zakonitosti.
Softverska industrija počasi spreminja svoje poslovne modele, na področju poslovne informatike vse bolj poskuša ponujat storitve, reševat probleme, nižat stroške poslovanja in se trudi biti plačana za to, koliko vam olajša življenje, če ste se pripravljeni malo bolj potruditi, pa lahko dobite večino uporabnega programja povsem zastonj. Filmska industrija naprimer pa je še vedno organizirana na zelo podoben način kot v časih dragega celuloidnega traku, ki je lahko prinašal zaslužek samo, če so filme prikazovali velikemu številu gledalcev naenkrat, čemur so bile prilagojene kinodvorane in način prikazovanja.
Da bi glasbena in filmska industrija obdržala sedanjo podobo, način poslovanja in dobičke, mora poskušat ustvarit umetno redkost posnete glasbe in filmskih zapisov, s tem da nas omejuje v tem kje in kako in pod kakšnimi pogoji lahko poslušamo glasbo in gledamo filme ali pa tako da si s pomočjo pravne regulative in državne prisile zagotovi denar iz drugih virov, kot so recimo davki na prazne medije in naprave za predvajanje. Ali pa oboje. Ako može.
V 17. stoletju so podobno kot želi glasbena industrija danes preprečiti prosto poslušanje glasbe posnete v digitalni obliki, francoski cehi izdelovalcev gumbov zahtevali, da se prepove izdelovanje gumbov iz blaga, ki so bili cenejši in so jim odžirali kruh. Podobno, kot ima danes glasbena industrija ideje, da je zaradi kršenja avtorskih pravic upravičena preiskovat vaše računalnike, so izdelovalci gumbov zahtevali pravico, da bi lahko ustavljali ljudi na cesti, jih preiskali, ali nosijo prave gumbe in jih na licu mesta kaznovali, če bi našli napačne.
Za iskanje odgovora, ali so bili pri tem dolgoročno uspešni, pa ni potreben posebno hud razmislek.
lp bp
Home
Pages: 1
