Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Page Index Toggle Pages: 1
(Read 2109 times)
917
1
*
Offline

Panta Kathara tois Katharos

Posts: 23

Rosa Alba
22.12.2006 at 14:53:51
 
0.) IZ TIŠINE...

Že od samega začetka cvete ob poteh med mavrico polji in modrino sinjega neba in čaka na objem ljubečega, da razgali mu skrivnost svojega srca. A kadar se ji kdo približa, iz brezna plane strah, da prežene ga v svojem besnenju ljubosumja. Pa vendar jo Ona namenjena vsem in je vse poleg Ljubezni. Ob njeni mogočnosti smo kakor drobec prahu, ki jo sanja poželivo, pa se že zaradi svojih sanj počuti umazano. Toda kaj je resnično umazanega poleg prepričanja, ki seje prevaro med cvetje raja? Kaj je sveto in kaj prekleto po meri srca Neznanega, ako ni vse starstvo Božje. In v očeh Nje smo vsi eno. Nihče ni več ali manj, saj se vaskomur daje enako ljubeče in ničesar ne pričakuje na žrtev. Celo zvestobe ne, a zanikati samega sebe, je kakor ubiti del nje, ki prebiva v tebi in je Resnica. Zatorej blagoslov in poljub pregnani nevesti neskončnega vsemirja. Da, blagoslov in poljub pregnani nevesti neskončnega vsemirja...

T.G.


...

Pridi!
Kajti prav tako,
Resnično te Ljubim...
Back to top
« Last Edit: 22.12.2006 at 16:45:31 by 917 »  
 
IP Logged
 
Octagramma
1
*
Offline


Posts: 1

Re: Rosa Alba
Reply #1 - 11.06.2007 at 13:20:34
 
15

O Dete,
Zavrženo, osovraženo in pregnano,
V prezir poteptano,
Ne vredno ljubezni?
Pridi! Pridi k meni!
Kajti jaz, jaz si te želim,
Želim neskončno in iz vsega srca!
Kakor nevesta svojega ljubega v trepetanju ljubezni te čakam,
Tebe, tebe, tvojih poljubov
In vročih dlani pletočih slajše objeme od vsake sladkosti…
Oh, vzemi me že,
In naj laž, ki je razklala zemljo na dvoje,
Izgori v plamenih najine strasti
O Pan, io Pan, io Pan…

O Snežno Beli Kozel,
O ljubi Bog,
Mar ljubiti pomeni,
Ljubiti le izbrane?
Je mar greh iskreno se radostiti,
In ljubiti svobodno v neskončni lepoti tvojega stvarstva tu in zdaj?
Ah, naj obnemi moja pamet,
Naj vodi in govori le srce,
K meni, k meni,
O Pan, io Pan, io Pan…
K meni, kajti jaz, jaz si te želim,
Želim neskončno…
Objemi me!
Poljubi me!
Vzemi me…

Tako je moja pamet obnemela in moje golo telo se je zgrudilo pred oltarjem Resnice. Stal je pred menoj, njegove oči pa so nepremično zrle vame. Bil je lep kakor sanje o izgubljenem raju, ki se dviga iz ruševin padle palače tiranije. Povsem preprost in resničen, kajti njegova podoba ni bila kakor maska ljubimca, ki si jo nadeva nečisti v svojem sramovanju samega sebe, temveč je njegovo srce kakor podivjano in brez sramu bilo, slava, slava resnici, ki se nima česa bati…
Nato me je iz cvetja dvignilo v njegov objem in vsa njegova sladkost je strastno prodrla vame. Kakor slapovi silnih rek sva se zlila v Eno in izginila v kriku zanosa, odi
RESNICI 7 in LJUBEZNI 8...

...
Back to top
« Last Edit: 11.06.2007 at 21:58:04 by Octagramma »  
 
IP Logged
 
Page Index Toggle Pages: 1