Splavi, rodnost, kriminal in fundamentalizemKomentar Jožeta P. Damijana
Ekonomska fakulteta in Inštitut za ekonomska raziskovanja
Otroci so največje družbeno bogastvo in naše edino socialno zavarovanjeLeta 1966 je nekdanji romunski diktator Ceausescu prepovedal splav z geslom, da je "zarodek last vse družbe" in da so "vsi, ki se izogibajo starševstvu, dezerterji, ki zavračajo zakone narodovega obstanka". Po tem ukrepu in ob strogih kontrolah tako imenovane "menstrualne policije" se je število rojstev v Romuniji sicer res podvojilo, toda raziskave so pokazale, da se je otrokom, rojenim po letu 1966 glede na tiste rojene leto dni prej, godilo slabše v vseh pogledih - od rezultatov v šoli, uspešnosti na trgu dela kot tudi glede večje nagnjenosti h kriminalnim dejanjem.
Legalizacija splava v ZDA zmanjšala stopnjo kriminalaDo podobnega sklepa sta se v dveh raziskavah (objavljenih v letih 2001 in 2004) dokopala tudi ameriška raziskovalca Jonathan J. Donahue in Steven D. Levitt. Njuna ugotovitev je bila šokantna - legalizacija splava v ZDA (leta 1973) je najbolj zaslužna za drastično upadanje stopnje kriminala v devetdesetih letih. Logika je zelo preprosta. Otroci, ki so nezaželeni ali odraščajo v slabših socialnih razmerah, ne samo da dosegajo slabše rezultate v šoli, ampak so tudi precej bolj nagnjeni h kriminalu. Torej je povečanje števila splavov med populacijo mladoletnic in žensk iz slabših socialnih razmer preprosto pripomoglo k temu, da se je začel zmanjševati prirastek tistih, ki bi pozneje bolj verjetno postali kriminalci.
Demoklejev meč nad zdravstveno in pokojninsko blagajnoSlovenija se danes srečuje z zelo resnim vprašanjem nizke stopnje rodnosti in s tem težav, ki jih bomo imeli že čez deset let s financiranjem zdravstvene in pokojninske blagajne. Zato ni čudno, da je sedanja slovenska vlada leta 2004 svoj mandat začela s razglasom, da bo svoj mandat posvetila predvsem povečevanju rodnosti. Dve leti pozneje smo res dobili nekakšno nacionalno strategijo povečevanja rodnosti. Nerodno pa je, da je slovenski minister, med drugim odgovoren tudi za družinske zadeve, natanko 40 let pozneje kot enega izmed ukrepov za povečanje rodnosti predlagal podobno metodo kot nekdanji romunski diktator - omejitev pravice do splava. Zelo nerodno. In zelo nepremišljeno.
Normalno razmišljajoč človek bi seveda pričakoval, da bi njegovo ministrstvo najprej pripravilo celostno analizo vzrokov korenitega zmanjševanja rodnosti v Sloveniji, nato pa bi na tej podlagi predlagalo nabor ukrepov za celostno reševanje te problematike. Na žalost pa ob branju predloga strategije dobimo občutek, da je minister želel predvsem v duhu vatikanskih dogem rekatolizirati vrednote Slovencev - vpeljati vrednote o svetosti življenja, družine in naravne poti reprodukcije. Na to ideološko okostje pa je obesil nekaj ukrepov na ekonomskem področju. Toda če je minister že predlagal omejitev pravice do splava kot enega izmed ključnih ukrepov, bi pričakovali, da strategija prinaša analizo konkretnih številk in trendov ter da nas z argumenti prepriča, da je stopnja splavnosti pomemben dejavnik zmanjševanja rodnosti v Sloveniji in da bi omejitev pravice do splava res znižala stopnjo splavnosti. Vendar ni tako.
Slovenija, Češka, Slovaška in Poljska z najnižjimi stopnjami rodnostiPoglejmo nekaj številk. Rodnost je v Sloveniji resnično močno upadla. Po podatkih Sursa se je leta 1971 v Sloveniji rodilo 28.278 otrok, leta 2004 pa le še 17.961, torej se je zmanjšalo za več kot tretjino. Stopnja rodnosti se je v tem obdobju znižala z 2,1 na vsega 1,25 otroka na žensko v rodni dobi. Dejstvo je, da je Slovenija po stopnji rodnosti skupaj s Češko, Slovaško in Poljsko povsem na repu med članicami EU. Toda kateri dejavniki so najbolj vplivali na znižanje stopnje rodnosti v Sloveniji?
Če si narišemo trende števila rojstev in stopnje rodnosti za zadnjih 35 let lahko opazimo dokaj linearno gibanje, torej trendno zmanjševanje rodnosti. Nekateri govorijo o škodljivem vplivu tranzicije na rodnost. V času tranzicije od leta 1990 do danes se je rodnost resnično zmanjšala z 1,46 na 1,25 otroka na žensko v rodni dobi, toda podobno oziroma še nekoliko bolj se je zmanjšala tudi v osemdesetih letih. K temu je verjetno največ pripomogla negotova gospodarska in družbena kriza, zaradi katere so se družine odločale za rojstvo manjšega števila otrok. Toda, če to drži, bi se morala rodnost v zadnjih letih, ko imamo resnično zelo solidno gospodarsko rast, spet povečati.
Podatki res kažejo, da se je upadanje števila rojstev po letu 2000 ustavilo oziroma celo malenkostno povečalo (leta 2004 se je rodilo približno 500 otrok več kot leta 2001), hkrati pa se je tudi stopnja rodnosti nekoliko izboljšala - z 1,21 na 1,25 otroka. Seveda pa še ne moremo govoriti o povečanju rodnosti, ampak le o tem, da se je trend zmanjševanja ustavil.
Najvišja stopnja splavnosti pri poročenih materah z dvema otrokomaKaj pa splavi, so splavi res pripomogli k zmanjševanju števila rojstev v zadnjih treh desetletjih? Podatki [+] Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da ne. Prvič, stopnja dovoljene splavnosti se je po podatkih od leta 1971 do leta 1983 sicer resda podvojila, toda do leta 1994 je spet strmo upadla na raven iz leta 1971, danes pa je celo za tretjino nižja kot leta 1971.
Drugič, podatki IVZ kažejo, da je totalna stopnja splavnosti v obdobju 1981-2004 hitreje upadala kot totalna stopnja rodnosti.
Tretjič, pričakovali bi, da bo najvišja stopnja splavnosti predvsem med mladoletnicami, toda podatki IVZ kažejo, da je po letu 1993 dovoljena splavnost najvišja med ženskami v starosti od 30 do 34 let (19,5 splava na tisoč žensk v letu 2004). Na drugi strani pa je zaradi uporabe preventivnih metod (informiranje, kontracepcija) stopnja splavnosti med mladoletnicami v starosti do 19 let med najnižjimi v Evropi (8,2 v letu 2004).
Četrtič, stopnja splavnosti je najvišja med ženskami s srednješolsko izobrazbo (35,6 v letu 2004), kjer je v starosti od 30 do 34 let trikrat višja kot med ženskami z nižjo (12,2) in ženskami z visoko izobrazbo (9,9).
Petič, stopnja splavnosti žensk v tej najbolj kritični dobi je med poročenimi ženskami dvakrat višja kot med samskimi. In še več, stopnja splavnosti med materami z dvema otrokoma je dvakrat višja kot pri materah z enim otrokom in štirikrat višja kot pri ženskah brez otrok. Stopnja splavnosti je najvišja v obdobju po petih letih po zadnjem porodu.
Ti podatki nam torej kažejo, da stopnja rodnosti ni povezana s številom splavov. Prav tako se je zrušil mit, da splavijo neodgovorne samske ženske. Pač pa je vprašanje rodnosti zelo očitno povezano s socialno-ekonomskim položajem. Podatki Sursa kažejo denimo zelo dobro korelacijo med številom rojstev in številom zgrajenih stanovanj. Večina anket med ženskami, ki so naredile splav, jasno kaže na to, da je bil glavni motiv za ta drastičen ukrep predvsem razmislek, da si v sedanjem socialnem in ekonomskem položaju ne morejo privoščiti še enega otroka.
Zanemarjanje ekonomskih dejavnikovUkrepe za povečanje števila rojstev je treba utemeljiti na drugih dejavnikih, ne na omejevanju pravice do splava, ki ima, kot kažeta uvodna primera, lahko tudi precej negativne učinke. Predlog strategije povsem zanemarja, da je zmanjševanje rodnosti v Sloveniji predvsem posledica ekonomskih dejavnikov in da je to problematiko zato mogoče reševati zlasti z ekonomskimi spodbudami. Najprej je treba vzpostaviti ugodne razmere, da si bomo zaželeli več otrok. Svoje otroke želimo roditi v prijazno okolje in želimo jim ponuditi najboljše. Samo zaželeni otroci in otroci, ki bodo deležni dobre vzgoje in odlične izobrazbe, bodo lahko kakovostno pripomogli k dvigu naše skupne blaginje.
Pomembni so trije sklopi vprašanj. Prvi se nanaša na dostopnost do stanovanj.
Drugi sklop se nanaša na ukrepe, povezane s trgom dela oziroma z zmanjševanjem diskriminacije pri zaposlovanju in napredovanju med ženskami in moškimi ter pri spodbujanju vključevanja mladih mater po porodu nazaj na delo.
Tretji sklop vprašanj pa se nanaša na spreminjanje družbene zavesti o pomenu otrok. Potrebna bi bila celostna, premišljena in taktna komunikacijska strategija, ki pa ne bi smela temeljiti na katoliški dogmatiki, ampak predvsem na ozaveščanju javnosti, da so otroci naše največje družbeno bogastvo in naše edino socialno zavarovanje. Če ne bomo imeli dovolj otrok, bodo naše pokojnine mizerne in ne bomo si mogli privoščiti zdravstvenih storitev na stara leta. Zelo kruta logika.
In seveda, potreben je tudi širši družbeni premislek o humanosti splava kot metodi nadzorovanja rojstev. Splav med ženskami v najbolj plodni dobi je zelo okrutna metoda nadzorovanja rojstev, zato bi bilo smiselno s sistematičnimi informativnimi akcijami in svetovanji v okviru zdravstvenega sistema ženske v tej starosti opozarjati na uporabo bolj humanih, preventivnih metod nadzora rojstev.
Home
Pages: 
