t wrote on 30.10.2006 at 15:09:53:Osnovni izvor pomanjkanja pitne vode lahko najdemo v prenaseljenosti in preveliki gostoti poselitve, onesnaženju in globalnemu segrevanju.
to je zihr tud res
kot je blo res ko sva pisala:
gape wrote on 22.08.2006 at 18:37:04:t wrote on 22.08.2006 at 12:31:27:Za kmetovanje se povprečno porabi 70 krat več vode, kot v gospodinjstvu.
pri tem zadnjem ne smeš pozabt da je kmetovanje provzaprov vzreja živali za zakol ...
in kot sm pisu kle (prmerji te številke s svojimi)
gape wrote on 12.05.2006 at 09:47:08:Amazonski pragozd ogroža soja za krmo živaliSamo v enem letu, od avgusta 2003 do avgusta 2004, je bilo 27.200 km2 pragozda (površina enako velika kot Belgija) izgubljenih. Tričetrt tega uničenja je bilo ilegalnega. To pomeni 10km široko in 7,5km dolgo površino vsak dan. Več kot 3 km2 vsako uro. Nogometno igrišče vsakih osem sekund! V letu 2004-05 je bilo v brazilskem Amazonskem pragozdu posajenih okoli 1,2 milijona hektarjev s sojo (kar pomeni 5 odstotkov celotne površine posajene s sojo).
do 75 odstotkov brazilskih emisij toplogrednih plinov (mimogrede, skupne emisije prekašajo industrijske države, kot je Nemčija)
izvira iz posekanih gozdov. Večina teh prihaja od čiščenja in sežiganja Amazonskega pragozda. Zanimivo da je, glede na razvitost industrije, Brazilija četrti največji onesnaževalec podnebja na svetu.
obstaja ogromno povpraševanje po soji na svetovnem trgu. Povpraševanje pa prihaja predvsem od živalske industrije, saj se
preko 80 odstotkov svetovne proizvodnje soje tamkaj porabi za krmo živali.
In to povpraševanje nadalje vzpodbuja pridelavo soje na takšnem območju, kot je tropski pragozd v Braziliji.
Cargill je tudi uradno priznal, da odkupuje sojo od kmetov na velikem področju države Mato Grosso in v okolici pristanišča Santarém (ki je, mimogrede, ilegalno zgrajen, a zaenkrat jim nihče nič ne more) v zvezni državi Pará. To sojo nato izvaža v Evropo, kjer jo npr. predela v svojih mlinih v Veliki Britaniji. Od tam sojo prepeljejo v svoje hčerinsko podjetje Sun Valley, kjer jo pokrmijo piščancem. Od tam piščance prodajo velikim odjemalcem, kot so supermarketi in verige restavracij s hitro prehrano. Tukaj je Greenpeace najbolj izpostavil McDonalds, saj so v letu 2005 imenovali Cargill kot najboljšega in največjega dobavitelja leta.
http://www.gibanje.org/?id=444http://www.greenpeace.org.uk/mcdonalds/logginit.htmlhttp://www.greenpeace.org/usa/press/reports/eating-up-the-amazon.
težava JE
Edited: eidt
eko
sm zdej najdu številkice k jih učeri nism mogu
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/vegetarij.htm Quote:Zemlja, na kateri raste oves, da 8-krat več beljakovin in 25 krat več kalorij, če je oves namenjen za ljudi in ne za živino. Zemlja, ki jo uporabimo za brokoli, da 10-krat več beljakovin, kalorij in niacina, kot če zemljo uporabimo za proizvodnjo govedine.
Gojenje Živali zaradi mesa ima svoje posledice. Pelje do uničevanja deževnega gozda, segrevanje planeta, onesnaženja voda, pomanjkanja vode, širjenja puščav, zlorabe energetskih virov in svetovne lakote.
Izrabljanje zemlje, vode, energije in človeški trud za proizvodnjo mesa niso učinkoviti načini izrabe zemeljskih virov.
Od leta 1960 so že okrog 25% deževnega gozda v Srednji Ameriki požgali in očistili za pašnike goveji živini. Ugotovili so, da se za vsakih 100g hamburgerja, ki je narejen iz govedi deževnega gozda, uniči 5 m2 tropskega deževnega gozda.
Poleg tega vzreja živine v veliki meri prispeva k proizvajanju treh plinov, ki povzročajo segrevanje zemlje. Je glavni vzrok za onesnaževanje voda in zahteva 9326 litrov vode, ki je ni ravno za pretek, za proizvodnjo vsakih 450g govedine. Za proizvodnjo 450 g paradižnikov je potrebno samo 110 litrov vode in 526 litrov vode za 450g polnozrnatega kruha.
Skoraj polovico vode, ki jo porabijo v ZDA, gre za gojitev živine.
Veliko več ljudi bi se lahko prehranilo, če bi vire, ki jih uporabljamo za vzrejo živine, porabili za pridelavo žita, da bi prehranili svetovno prebivalstvo. Zemlja, na kateri raste oves, da 8-krat več beljakovin in 25 krat več kalorij, če je oves namenjen za ljudi in ne za živino. Zemlja, ki jo uporabimo za brokoli, da 10-krat več beljakovin, kalorij in niacina, kot če zemljo uporabimo za proizvodnjo govedine. Takih statistik je veliko. Svetovne vire bi učinkoviteje izrabili, če bi zemljo, ki jo uporabljajo za proizvodnjo živine, spremenili v zemljo za gojenje pridelkov namenjenih prehranjevanju ljudi.
kle
meso in to
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=85/12#12pa še tegale
Vegetarijanci ste morilci rastlin
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1068124122/40#40bom kle zatlaču
Home
Pages: 1
