Popolnoma se strinjam s tabo, pokopališča so mi bila vedno temačna mesta z negativno energijo in če bi bilo po moje, bi jih kar ukinila. Sem za upepelitev, pepel streseš in ohraniš pokojnika v spominu, saj na pokopališču ostane samo razpadajoče telo ali prah- kremiranje, oseba je šla tako ali tako svojo karmično pot naprej.

Ampak, zaradi tradicije, sorodnikov, moram hočeš nočeš za ljubi mir na ta dan vseeno po pokopališčih, mi je pa v muko....

Grem na lep, sproščujoč, deževen, osvežilni sprehod na pokopališče, uživat ob pogledu na množico prižganih svečk, ki v mraku tako lepo pridejo do izraza.

In, kakšna sreča, povsem gotova sem, da tam ne bo krožila negativna energija raznih "protipokopališko" nastrojenih in  pred smrtjo prestrašenih bitij.

ah uživejta še za mene, jest letos nisem mela časa it na žurko s sorodniki z one strani... pa kar pogrešam

je lifedeath in darklight in podobno, v enosti samo dva različna vidika.
Nisem šla, sem rekla, da se redno ubadam z umrlimi in ne grem glih na en specifičen dan.
Sem zihr, da je od pokopališča do pokopališča različen filing.

Boštyxz wrote on 01.11.2006 at 09:08:07:




Ne vem, zakaj imam občutek, da te je strah edine gotove stvari na tem svetu  

Če pogledamo nekoliko v prihodnost smo vsi samo razpadajoča trupla..

Namen množičnega obrednega  postajnja ob grobovih ni neko intimno vzpostavljanje vezi  z mrtvimi, ampak vzpostavljanje skupnostne (ideološke, verske, družisko/rodovne, lokalne...) identite/pripadnosti med živimi. Mrtve se v bistvu (zlo)uporablja za izražanje ene od teh ali vseh  skupinskih  pripadnosti in če to potrebuješ, pač prideš, če ne, pa ne.

Zase lahko rečem, dokler sem imel očeta še živega, sem vso svojo familjo skoraj 20 let kljub precejšnjemu odporu  vseh vlačil 1. nov. točno ob dveh na britof predvsem zaradi njega in ne toliko zaradi pokojne matere. Po njegovi smrti sem izgubil vsak motiv za udeležbo pri obrednem  obhajanju dneva mrtvih, pa do obeh pokojnih ne občutim prav nobene slabe vesti. Ker poleg tega očitno ne čutim potrebe po  pripadanosti  niti verski niti lokalni skupnosti, še manj pa po dokazovanju statusnih simbolov (avta, garderobe, razkošnega cvetja...), s pravim užitkom predivanim praznike doma...      

Boštyxz wrote on 01.11.2006 at 09:08:07:


Hojla Kopron

Zdej, jst sem samo en bk in se ne spoznam glih na belo črno kombiniranje, sem pa tud jst dobil občutek podoben kot t, da te je strah smrti. Če verjameš v to, kar pišeš, mi je mal čudn tvoj strah, sploh še mal blj zato, ker truplo je samo truplo in samo po sebi pa ja čist neškodljivo, mislm, zdej če ni glih okuženo s kakim antraksom ali čim podobno škodljivim in ga ti pač posredno ali neposredno uživaš, a ne, pa ga rajtam da ne, sploh pa ne na pokopališču. Če te je pa strah navezav na taista trupla, mislm, če te je strah raznoraznih ostankov v medprostoru, pa blodečih duš ali česa drugega bolj redkega...v kar verjetno verjameš, sicer bi ne omenjal tega, a ne... me pa čudi spet tvoje nezaupanje v svetlobo in nepripravljenost jim pomagat na poti vanjo, eee, tem ostankom, navezavam, redčinam, dušam...al kako vso to sfero poimenuješ in razumeš, a ne. Sej ni slabo, da opozoriš druge, ki v to ne verjamejo, če sam verjameš in tud ni za mislt si, da bi hodu žurirat in se izpostavljat kr tko na pokopališče, bi si pa mislu, da bi s svojo vero in znanjem, mislm, kako pristopit k stvari, jim pomagal...v svetlobo. Če že noben drug, ta, kaj že, bitja teme, bi ti bla zihr hvaležna, a ne.

en bk