titud
5 p
Offline
Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender: 
|
DAJMO, TRGUJMO!
In spomnimo se rovaša!
Kaj imajo kooperative skupnega s sistemom trgovanja z lokalnimi izmenjavami?
Kaj je torej LETS?
In zakaj sploh LETS?
S čim lahko trgujemo v sistemu LETS?
Kako trgujemo?
LETS in običajni denar - kakšno je vrednotenje?
Kombinirana cena: SIT in lokalna LETS valuta
Kako spremljamo izmenjave?
Kreditiranje in zamenjave z uradno valuto, davki
LETS in država
Ustanavljanje LETS sistema
Včasih so pri nas trgovci na na pol preklane paličice z zarezami in križci zapisovali količine prejetega blaga ali storitev. Eno polovico paličice je nato spravil trgovec, drugo pa kupec. Takšna paličica se je imenovala rovaš. Celo volitve za župana so menda ponekod potekale z rovaši. Danes pa bolj poredko slišimo: »Na čigav rovaš gre pa tole?«
V Angliji in severni Ameriki so v prejšnjem desetletju nastale številne avtonomne pobude v manjših ali večjih lokalnih skupnostih, ki so si za cilj postavile tak sistem trgovanja, ki bi določenemu številu ljudi ponudil zamenjavo storitev in proizvodov, ne da bi bil za to potreben kapital in ne da bi bili za to potrebni posredniki (marže) ali država (davki). Zamenjava uslug ali blaga je sicer dnevna praksa med prijatelji, sosedi in znanci, vendar je sodelovanje te vrste omejeno tako časovno kot vsebinsko, predvsem pa količinsko. Ljudje, ki imajo omejene količine denarja, pa si kljub temu lahko na preprost način in hitro organizirajo izmenjavo: na lokalni trg ponudijo svoje storitve ali blago ter na istem trgu v zameno dobijo storitve in blago, ki ga potrebujejo. Za tovrstno izmenjavo se je uveljavil preprost naziv: Sistem trgovanja z lokalnimi izmenjavami, angleško LETS (Lokal Exchange Trading System). Angleško besedo LETS bi lahko prevedli kot DAJMO!, vendar bomo v tej knjigi uporabljali originalno poimenovanje LETS, ki ga je prvi skoval anglež Michael Linton leta 1983. LETS ni edina inovacija te vrste, lahko pa predstavlja model za vse, ki jih zanima sistem lokalne izmenjave.
KAJ IMAJO KOOPERATIVE SKUPNEGA S SISTEMOM TRGOVANJA Z LOKALNIMI IZMENJAVAMI?
Prva skupna lastnost je članstvo. Kooperative temeljijo na prostovoljnem članstvu in enako velja tudi za LETS. V LETS sistemu med seboj trgujejo oziroma si izmenjujejo storitve in blago samo člani. Vsak lahko na trg svobodno ponudi tisto, kar ima, oziroma tisto, kar zna. Načelo članstva obenem tudi pomeni, da - enako kot kooperative - tudi LETS sisteme upravljajo in vodijo člani oziroma osebe, ki jih člani za to pooblastijo.
Druga skupna lastnost je pripadnost skupnosti. S tem, ko oseba prostovoljno vstopi v kooperativo ali LETS, se zaveže, da bo podprla določeno lokalno skupnost oziroma druge člane. Vrednote samo-pomoči, solidarnosti, poštenja, enakopravnosti in odprtosti so tu ključnega pomena. LETS sistemi so enako socialno angažirani kot kooperative.
Tretja skupna lastnost je praktičnost. Tako kot člani kooperativ se tudi člani LETS sistemov ukvarjajo oziroma trgujejo s povsem praktičnimi zadevami. Prostor za manipuliranje in posredništvo je zmanjšan na minimum, saj ljudje trgujejo drug z drugim za stvari, ki jih nujno potrebujejo.
Model LETS predstavljamo v tej publikaciji zato, ker lahko služi kot nadgradnja kooperativam, ali pa kot zamisel za ustanavljanje trgovskih kooperativ. Nadgradnja v tem primeru pomeni, da si kooperative lahko na način modela LETS med seboj izmenjujejo storitve in blago enako kot to sicer počno člani - posamezniki.
KAJ JE TOREJ LETS?
LETS lahko primerjamo z rovaši, le da je sistem bolj celovit, saj vključuje več med seboj povsem enakovrednih in enakopravnih ljudi. Preprosto pa bi lahko rekli, da polovico paličice rovaša hrani administrator LETS sistema, drugo polovico pa član. Ko dva člana med seboj trgujeta, prineseta vsak svoj rovaš k administratorju, ki potegne iz registra ustrezni polovici obeh rovašev; na skupaj sestavljeni polovici rovaša kupca vreže znak za debit, na rovaš prodajalca pa znak za kredit. Posel je tako opravljen in zabeležen, LETS adminsitracija hrani zapis obeh strank, vsaka stranka pa tudi svojega.
LETS ali sistem trgovanja z lokalnimi izmenjavami je društvo, klub ali kake druge vrste združenje posameznikov, ki želijo na skupen, neodvisen trg ponuditi svoje storitve in blago ter v zameno na istem trgu pridobiti storitve ali blago, ki ga potrebujejo. Ljudje si preprosto lahko pomagajo z medsebojno izmenjavo veščin oziroma storitev in blaga oziroma proizvodov. Sami člani si lahko pri enem izposodijo in pri drugem članu vrnejo. Člani med seboj izberejo osebe, ki vodijo evidenco nad izmenjavami.
LETS je torej sistem organiziranih informacij o izmenjavah na lokalnem trgu. Nič drugega. LETS vzdržuje seznam ponudb in povpraševanj ter bilanco stanja vseh članov. Člani sami in prostovoljno odločajo, katere storitve ali blago bodo na trg ponudili ali jih na trgu iskali, po kakšnih cenah in v kakšnih količinah. Prav tako se člani sami odločajo o tem, s kom bodo trgovali in s kom ne. Članom morajo osebe, ki jih člani pooblastijo za vodenje računa, ažurno posredovati informacije o stanju na svojem kredit-debit računu.
IN ZAKAJ SPLOH LETS?
Mar ni ena denarna valuta dovolj? Seveda je, vendar v današnjem času vrednost denarja ni več primerljiva s količino opravljenega dela ali z vrednostjo blaga. Ogromne, resnično ogromne količine denarja se izgubljajo med posredniki: banke, trgovci, država, administracije, transport... Poleg tega z denarjem manipulirajo številni dobičkarji, ki v osnovi ne delajo drugega kot da - manipulirajo z denarjem. Denar je predmet manipulacije, njegova vrednost pa je bodisi umetno vzdrževana ali pa nestabilna. Država sproti uravnava denarno maso s tiskanjem denarja, inflacijo ter spreminjanjem cenovne in davčne politike. Pri reguliranju trga in spreminjanju tržnih pogojev se izgubljajo delovna mesta, zaradi prekomernega izrabljanja in uničevanja naravnih virov (ki je posledica kapitalskih naložb) pa izgubljamo biomaso. Znanje in veščine ter zemlja s svojimi plodovi so tako na videz popolnoma odvisni od manipulacij z masami denarja. Sistem lokalne izmenjave zmanjšuje maso, s katero se danes preveč manipulira in ohranja več moči v lokalni skupnosti, med ljudmi.
Smo priče neverjetnemu paradoksu: ker velja prepričanje, da se delo in izdelki vrednotijo z denarjem (in samo z denarjem) in ker se denar koncentrira pri majhnem številu ljudi (ki praviloma ne proizvajajo ničesar razen manipulacij z denarjem), se ustvarja vtis, da ni denarja, s katerim bi lahko plačali vse tiste, ki naravnost hrepenijo po delu, po tem, da bi zaslužili za življenje in so tega tudi sposobni. Da zares ne bi bilo dovolj dela za vse - tega ni dokazala še nobena študija. Res pa je (očitno), da ni dela za vse v sistemu, ki je popolnoma odvisen od denarja. Ker torej ni denarja, mnogi ljudje ne delajo nič, so brezposelni in živijo oziroma životarijo na rovaš države. LETS je model, ki ponuja možnost za delo tistim, za katere je na trgu denarja zmanjkalo.
S ČIM LAHKO TRGUJEMO V SISTEMU LETS?
Trgujemo z vsemi storitvami, enako kot v običajnem denarnem sistemu. V seznam storitev, ki jih nudimo ali potrebujemo, lahko na primer vpišemo: čistim okna, skrbim za domače živali v času vaše odsotnosti, opravljam prevoze s tovornjakom, pomagam pri sestavljanju vloge za službo, popravljam računalnike, na vaš dom dostavljam domač kruh in pecivo, jabolka itd. Zanimivo je, da lahko en človek ponudi ali si želi povsem različne reči - ponuja na primer računalniško grafično oblikovanje, naravna zelišča in sprehajanje psov, odkupuje pa mizarska dela in lektoriranje.
Člani se za omejitve transakcij dogovorijo skupaj. Praviloma se odločajo, da izmenjava mamil ni dovoljena, saj so tovrstne transakcije nezakonite, da ni dovoljena storitev prostitucije, saj v širši skupnosti ne želijo ustvariti negativne slike o skupini. Etični kodeks je nujen in običajen del dogovora o članstvu. Če nekdo od članov želi v centralnem registru zabeležiti nedovoljeno izmenjavo, mu odgovorna oseba tega ne bo dovolila. Noben član ne more siliti drugega k transakciji. Izmenjave so povsem svobodna odločitev obeh strank.
KAKO TRGUJEMO?
Recimo, da Neda zelo dobro peče kruh, vendar se ji je pokvarila pečica. Dane rad nabira gobe in ima pokvarjen avto. Janez, ki je mehanik pa strašno rad je gobe in domač kruh. Vsi so brez denarja. Svoje storitve oziroma blago in potrebe posredujejo sistemu LETS. Dane in Neda bosta na seznamu članov LETS iskala mehanika, ki bo okvare popravil. Danetu in Nedi se bo tako v registru LETS zapisal minus (debit), Janezu pa plus (kredit). Ker je Janez lojalen skupnosti, bo gobe in kruh nabavil pri Nedi in Danetu: temu primerno se bo štel kredit njima, debit pa Janezu.
Ko je članov več, hrani vse podatke seveda samo centralni LETS register. Ko Janez opravi storitev za Nedo, se dogovorita za ceno in sporočita rezultat centralnemu registru LETS. Najpogosteje se člani dogovorijo za lastne LETS čeke, kupone, bone ali kakšno drugo lokalno denarno enoto. Na njih je številka člana oziroma članice. V tem primeru Neda izroči "lokalni denar" Janezu; ta ga odnese v centralni register, kjer Nedi zapišejo minus, Janezu pa plus.
LETS IN OBIČAJNI DENAR - KAKŠNO JE VREDNOTENJE?
Za vsako storitev ali blago avtonomno določita ceno potrošnik in ponudnik. Cene na trgu so proste. Potrošnik se oglasi ponudniku, dogovorita se za ceno in rezultat sporočita centralnemu LETS registru. V primerih, ko je to možno, ponudnik centralnemu registru prinese "lokalni denar" oziroma ček. Cene so praviloma nižje od cen na trgu običajnega denarja, ker v njih niso vračunani davki na promet in ker ni posrednikov.
Najpogosteje je enota lokalne valute LETS enaka uradni denarni valuti. Če bi določena skupina za spremljanje medsebojne izmenjave na primer določila enoto DAM, bi bilo najbolj smiselno, da je vrednost enega DAM enaka enemu SIT. Tako je vrednotenje lažje in bolj pregledno; edina šibka točka je v tem, da je lokalni denar kasneje enako podvržen inflaciji kot državni.
KOMBINIRANA CENA: SIT IN LOKALNA LETS VALUTA
Mnogi proizvodi imajo v taki zamenjavi dvojno strukturo cene: del cene je v SIT in drugi del na primer v DAM. To se praviloma zgodi takrat, ko je struktura cene proizvoda vezana na storitve ali blago, ki ga proizvajalec plačuje v SIT. Tako bo na primer proizvajalec bio-sendvičev moral ceno za kupce, ki so člani LETS, nastaviti tako, da bo svoje delo zaračunal v LETS valuti (DAM), tisti del cene, ki pokrije fiksne stroške (elektrika, najem prostora, surovine), pa bo zaračunal v SIT saj mora le-te tudi plačevati v SIT. Struktura cene bo odvisna od tega, ali žemljice za sendviče nabavlja pri članih LETS, od tega, ali mu je delovni prostor dal v najem član LETS (in mu ga ni treba plačevati v SIT). V tem primeru bo razmerje med DAM in SIT v prid DAM. Končna cena sendviča, ki je na trgu vreden 130 SIT bo za člane LETS lahko na primer 50 SIT in 80 DAM. Ček za 80 DAM bo proizvajalec bioloških sendvičev odnesel v centralni register LETS sistema, 50 SIT pa bo zabeležil v blagajni v svojem poslovnem prostoru.
|
Home
Pages: 1
