Dopust je večji stres kot služba

Načrtovanje dopusta, težavni kompromisi, spremenjen ritem življenja in nepričakovani dogodki povzročajo, da se z dopusta vrnemo bolj utrujeni, kot smo bili pred njim. Idealen recept je mozaični dopust.

"Dopust velikokrat ni natanko tisto, kar bi posamezniku najbolj ustrezalo, zato ni čudno, da so priprave na ta domnevno najlepši del leta, potovanje, dopust in vrnitev na delo za marsikoga večji stres kot služba," ugotavlja dr. Nena Kopčavar Guček, specialistka splošne medicine. V družini se ljudje prilagajamo drug drugemu. Nekdo, ki rad hodi v hribe, preživi dopust na morju samo zato, da bi ustregel partnerju ali otrokom in nasprotno. "Ti kompromisi so včasih težavni, čeprav bi jih lahko razrešili tako, da bi ustregli vsakomur in preživeli del dopusta v hribih, del na morju, vsi skupaj in v bolj harmoničnem vzdušju," ugotavlja sogovornica.

Drugo, kar povzroča podopustniško utrujenost, je po njenih izkušnjah spremenjen življenjski ritem. Zelo naporen, napet, nasičen delavnik namreč zamenjamo za popolno brezdelje, kar v telesu povzroča stres. "Če o nepričakovanih dogodkih na dopustu, kot so, denimo, izguba prtljage, kraja, avtomobilska nesreča, bolezen in podobno, kar je zahtevno do našega telesa in energije, sploh ne govorim," še dodaja dr. Nena Kopčavar Guček.

Načrtovanje zmanjša stres

Na mednarodni lestvici stresa, na kateri so posamezni dogodki v življenju točkovani z do tisoč točkami, ima dopust več kot 20 stresnih točk. "Če vzamemo, da ima sto točk smrt bližnjega, kot najhujši dogodek v življenju, pomeni dopust, presenetljivo, že petino tega," pojasnjuje sogovornica. Izkušnje kažejo, da so dopusti in potovanja manj stresni, če so vnaprej načrtovani. To pomeni, da že nekaj dni pred odhodom počasi zlagajmo skupaj stvari, ki jih bomo vzeli s seboj ali pa si že tedne prej začnimo pripravljati seznam. "S tem preprečimo, da bi zadnji večer letali po stanovanju in iskali, kaj bi še vzeli s seboj, tako da bi na koncu ostal doma samo še klavir," pravi dr. Nena Kopčavar Guček in opozarja, da moramo razmisliti tudi o nepričakovanih dogodkih. "Videla sem, kako ljudje zaklepajo v kovčke ključe hiše, avtomobila, ki ga imajo na letališč. In če jim kdo ukrade prtljago ali se ta izgubi?"

Tudi potovanje vzemimo kot del dopusta, saj je pot na cilj lahko prav čarobna in avanturistična, meni sogovornica in svetuje, da je pač treba preizkusiti več vrst dopusta, da najdeš tisto, kar ti najbolj ustreza. Večinoma smo namreč nagnjeni k varnosti in leta hodimo v isti kraj, čeprav bi bilo zbrati pogum in zamenjati prizorišče zelo osvežilno.

Najmanj tri tedne

Včasih je treba razmisliti o mozaičnem dopustu, na primer teden dni na morju, teden v hribih in teden na kmetiji. "Zanimivo je, da so mi ljudje, ki so preživeli takšen dopust, z navdušenjem pripovedovali, da imajo občutek, kako dolg in izdaten je bil," pravi sogovornica. Tudi sicer strokovnjaki priporočajo tri tedne nepretrganega dopusta, najmanj, kolikor je še koristno, pa je 14 dni hkrati. Koristijo nam tudi podaljšani konci tedna, če si jih le lahko privoščimo. Dopustu se namreč po mnenju strokovnjakov ne smemo odreči, čeprav povzroča stres, res pa je, da ga lahko preživimo tudi doma, da le pozabimo na službo. "Predvsem samozaposleni imajo vtis, da si dopusta ne morejo privoščiti, ker brez njih stvari ne bodo tekle. Ne pomislijo pa, da kronična utrujenost zmanjšuje storilnost, občutljivost in nas naredi manj prijetne za okolico," razlaga dr. Nena Kopčavar Guček. "Nekateri moji kolegi pravijo, da mora biti dopust tako dolg, da pozabimo na službo in se potem z velikim veseljem in energijo vrnemo k delu."
Kolikšen stres doživimo na dopustu, je med drugim odvisno od naše prilagodljivosti drugačnim razmeram. "Za nekoga je že pomanjkanje nadzora nad dogajanjem lahko stresno in bi se na robinzonskem dopustu obupno počutil, za koga drugega pa je pustolovsko, preprosto življenje, brez telefonov, računalnikov in druge tehnologije sijajna priložnost za počitek. Tretji pa so povsem iz sebe, če nimajo pustolovskih in adrenalinskih izzivov," ugotavlja sogovornica. Po njenem mnenju je idealna formula za dopust brez stresa, da natančno prisluhnemo sebi in prilagodimo dopust temu, kar nas resnično veseli, ne pa da se zaradi modnih trendov podajamo na dopust, ki ni vedno v sozvočju z nami samimi, tipom osebe, kakršna smo.

Vklop je hitrejši kot izklop

V običajni delovni ritem se vrnemo dosti hitreje, kot se izklopimo. "Nobene bojazni ni, da bi, če bi dopust trajal dolgo, človek padel iz delovnega ritma," poudarja sogovornica, ki resnejših zdravstvenih težav po dopustih ne opaža. Gre za običajne, manjše prilagoditvene težave, kot so prehladi, če potujemo z letali, glivice, ki si jih lahko nakopljemo v zdraviliščih, bolezni prebavil, težave z ušesi, zlasti pri potapljačih, in podobno. "Z veseljem ugotavljam, da je opeklin vse manj, torej je očitno, da opozorila zaležejo in se ljudje ne sončijo pretirano," pravi dr. Nena Kopčavar Guček.

Zanimiv članek, ni kaj.
Meni tudi mozaični dopust najbolj ustreza.
Še najbolj takrat, ko se z ene tople obale na drugo premikam ... vsaj štirinajst dni.


ARS

Odvisno, kako si zastavimo dopust - nekateri si ga splanirajo skoraj do minute in se počutijo neuspešne, če ne "odkljukajo" vseh predvidenih aktivnosti.  

Jaz pa se pustim presenetiti   in se imam na dopustu vedno fajn  

..pustis se toku