sinjeoka wrote on 25.01.2006 at 14:09:53:Mateja B. wrote on 25.01.2006 at 13:36:54:(Ta post se nanaša na tisto o Vesni V. Godina.)
Sinja, pravzaprav si mi prav neverjetna. Pa tega ne mislim slabšalno. Niti pohvalno. Samo tvoje videnje sveta je tako zelo drugačno od mojega. In rada bi ga bolje razumela. Če bom razumela tebe, bom še vse tiste, ki razmišljajo tako ali podobno kot ti.
Zakaj se ti zdi pomembneje diskreditirati človeka z nekimi njegovimi preteklimi dejanji kot povedati kaj o tem, kar je ta človek govoril? Za kaj je to koristno?
Res me zanima.
Zato Mateja, ker po mojem mnenju človeka ne določajo njegove besede, temveč njegova dejanja. Da sem čisto natančna, njegova svobodna dejanja, brez prisile "roke pravice" ali soočanja s smrtno boleznijo. Načeloma dopuščam, da se ljudje preko izkušen učimo in tudi ali celo radikalno spreminjamo. Ampak dejansk sprememba se manifestira tudi v dejanjih, ne samo v govorjenju.
Naš dragi Drni je bil predsednik države, ki je kolapsirala v grozljivo balkansko vojno s številnimi žrtvami. Kot predsednik države bi verjetno lahko kaj naredil ... mogoče je bil tudi on žrtve okoliščin, da je bil napačen človek na napačnem mestu. Toda odgovornost posameznika je tudi to, da prizna kdaj nečemu ni kos ter da se pravočasno! skipa iz prevelikih čevljev. S posledicami njegovih plemenitih cincanj, ko je bil predsednik vlade, se pa itak ukvarjam vsakodnevno preko neštetih zgodb, ki se odvijajo po sodiščih, CSD-jih, zavodih za zaposlovanje ... you name it.
Mogoče bi ti lahko najin skupni prijatelj, ki se ukvarja z brezposelnimi, opisal vzorec, ki ga vidi pri 50 letnih brezposelnih ali vzorec, ki ga vidi pri mladih brezposlenih diplomantkah družboslovja.
Vesna Godina - Če te že zanima, nejna zgodba povezana s hčerko Mašo je pretresljiva in za delovanje na tem nivoju si zasluži vse priznanje. Vendar pa je kot intelektualka, reciva celo kot priznana intelektualka, dolžna javno kritizirat družbene anomalije. Toda če opazuješ neno družbeno kritiko in odziv na aktualne dogodke je izrazito enostranska. Nenazadnje, bilo bi carsko, da bi nekoč kakšen profesor FDV-ja dokazal, da je z diplomo FDV-ja možno doseči še kaj drugega kot udobno službico v fotelju državne ali paradržavne uprave.
Vsem, ki tako radodarno tupijo o socialni pravičnosti, bi recimo toplo priporočila ogled oglasne deske na kakšnem okrajnem sodišču, kjer so nepremičninske dražbe. Socialna pravičnost pokaže svoje rezultate ... daleč od javnosti. Mogoče bi komu pomagalo kakšno prostovoljno delo na CSD-ju ali kakšni resnično dobrodelni organizaciji in je vseeno v kaj bi se podal, v skrb za onemogle, inštruiranje otrok, katerih starši si ne morejo privoščit inštruktorja ... you name it ... v nekem momentu vidiš, da je vzorec enak in da je edini lek, ki bi pomagal izboljšanje šolskega sistema, sprememba odnosa do vseživljenskaga šolanja, skratka vrednot ...
Tnx. Zdaj res bolje razumem tvoje stališče. Si v takem položaju, kjer imaš vpogled v ogromno podatkov, poleg tega pa je tvoj poklic ukvarjanje z nepravilnostmi v sistemu in si na to osredotočena tudi sicer. Ja, dejanja so v splošnem res pomembnejša od besed. Ampak tudi besede so lahko dejanja. Še posebej, če so izrečene v intervjuju na povabilo nacionalke. Nekateri delajo z besedami, ker so njihovo glavno orodje. Vesnin govor (o njej sicer ne vem veliko in ne vem, kaj je bilo s hčerko) sem razumela kot dejanje. In to kot zelo vzpodbudno, ker po moje izraža prave vrednote, na primer posameznikovo odgovornost za zdravje (namesto zanašanja na medicino kot edino možno pomoč) in odprtost za nove pristope, ki so kod drugod po svetu uveljavljeni in tudi dobro delujejo (različnim ljudem pač pomagajo različni načini).
Kar pa se tiče svobode dejanj – tudi če te "prisili" bolezen (za razliko od prava te v resnici ne prisili, ampak te samo močno brcne), je dejanje po moje svobodno in ponavadi res tudi radikalno, če je bolezen huda. Lahko bi se namreč vdal v usodo in pospešeno dočakal svoj konec. (Bolezen razumem kot (nezavedno) opozorilo samemu sebi, da nekaj počneš narobe. Huda bolezen je le zelo močno, radikalno svarilo.)
In dejstvo je, da se ljudje spreminjajo. Zato si je po moje mnenje o človeku pametno ustvariti glede na njegova zadnja dejanja (in besede), ne pa glede na tista izpred let.
Glede Drnovška se mi pa zdi, da mu nalagaš čisto preveč odgovornosti in da ni odgovoren za vse to, kar pišeš. Federacija je itak razpadala in za grozote, ki so nastale po tem, je čisto pretirano kriviti njega. Narode so hoteli malo preveč na silo pobratiti, pa ni šlo, ker so bli preveč različni in premalo tolerantni in ker takratni politiki tega niso zanli izpeljati tako, da bi delovalo. Očitno nihče ni bil dovolj zrel za federacijo. Še Evropa danes ne zgleda prav zelo zrela. Ampak verjamem, da ji bo uspelo.
Hm, ne vem, kdo je najin skupni prijatelj, ki se ukvarja z brezposelnimi.
Vidim, kdo vse po tvoje ne dela dobro. To vedno jasno poveš. Kdo od javnih delavcev pa se ti zdi, da dela dobro, prav? Tega pa še nisem zasledila.
S tem
sinjeoka wrote on 25.01.2006 at 14:09:53:v nekem momentu vidiš, da je vzorec enak in da je edini lek, ki bi pomagal izboljšanje šolskega sistema, sprememba odnosa do vseživljenskaga šolanja, skratka vrednot ...
se pa popolnoma strinjam. Ko sem poučevala na majhni OŠ (pa je bila šola zelo prijazna, dober učiteljski tim in krasni otroci), sem tudi sama videla, da v takem sistemu raje ne sodelujem. Da takega načina raje ne podiram. Preveč tekmovalno je usmerjen in premalo pove o življenju in tem, kaj je res pomembno. Preveč je samo filanja s podatki. In preveč togo je vse skupaj.
Ok, zdej so prišli obiski, šibam.
More later.
Home
Pages: 
