Tud jaz.
Pravzaprav, ko sem prebrala izjavo, mi je sla skoz glavo misel, ce je to sploh on napisal. Z vsemi izkusnjami iz politike, ki jih ima... tole zveni skoraj prevec - hm, amatersko?

http://www.mladina.si/tednik/200617/clanek/slo--predsednik-blaz_ogorevc/

Otročjost
Sploh pa se mi zdi, da gre tale Odrešenik našemu predsedniku malo v nos in da bi po vseh možnih najvišjih funkcijah svoje generacije zdaj na koncu rad še rahlo in previdno cikal na njegovo vlogo. Saj se je reševanja krize v Darfurju lotil skoraj tako veličastno kot Božji sin. (No, njegova naivna otročjost se je izkazala že pri izbiri apostola Toma Križnarja, kajti tak nos za političnega ambasadorja ima pa le redko kdo.) Pa da ne bi omenjal še njegovih premnogih drugih v patetiki zasnovanih podvigov, ki so se v glavnem končali z gnevom in neuspehom. Potem je tu še njegova znamenita obredna peka kruha, ki nekako spominja na daritev pri sveti maši že po sami izbiri kruha kot božjega daru. Tisto ljubko otroško siljenje psa Brodija z njim pa me spominja na male punčke, ki tlačijo drobtinice v usta svojih lutk. Da ne bi zraven omenjal še tistega krmljenja medvedov. Toda mislim, da mu je vsem tem temeljitim spremembam navkljub nekje globoko ostal še kos birokrata. Svoja razmišljanja je namreč naslovil Arhiv misli. Prav posrečen in hecen naslov, toda vedno me spominja na Misli Blaisa Pascala, ki so prav tako razpršene ter med seboj ne neposredno povezane. A ekonomist Drnovšek si ni mogel kaj, da ne bi dodal še birokratskega "arhiva".

Domišljavost
Kot dokaj tipičen predstavnik vseh newagerskih nirvanistov je tudi naš predsednik neizmerno, povsem in dokončno prepričan o absolutni nezmotljivosti svojih pozitivnih misli. In prav nezadržno ter iskreno ga razjezijo vsi dvomljivci, ki izrečejo vsaj delček celo najbolj neslane šale o njegovih sakraliziranih dogmah. Tu bi omenil samo tisto muko, ko je v zloglasni zabavni oddaji Hri-Bar pričel zavzeto klestiti voditeljev ego.

Spisal Blaž Ogorevc, zasebni modrijan

Še naprej bom govoril tisto, kar mislim, četudi koga boli.

Tako jim gre na živce, da so že kar objavili svoje skrite želje, da me prihodnje leto ne bi bilo več med živimi. A tega veselja jim ne mislim privoščiti.
Ko govorijo o Tomu Križnarju se mi zdi, da bi raje videli, da gnije v sudanskih zaporih, samo da bi mene lahko dolžili za to. A tudi tega veselja jim ne bomo privoščili. Toma bomo kmalu spravili ven.
In če že vse drugo ne zadošča, so se spravili še nad financiranje predsedniškega urada. Če ne bo šlo drugače, mu bomo pa tam privili pipico, si pravijo. Če jih veseli, pa naj to storijo.

verjetn so že nešteto maš daroval za to, da bi ga sesuli,

Glasoval pa v anketi nisem, ker ni niti malo primerne možnosti. Le at bi bila:

- S svojim diletantizmom in naivnostjo nam dela samo sramoto