Drnijeva volilna kampanja je očitno zelo zelo uspešno startala (o njem se diskutira vsepovsod, tudi na gape.org), zatorej...



*X izgine v oblačku logike*

X wrote on 18.01.2006 at 14:46:13:

Hm, jaz vidim to drugače. Saj ne gre za prepričevanje. Gre za to, da ko je človek v sebi bolj uravnotežen, tudi bolje opravlja svoje delo. In če je to predsednikovanje, je pač zdaj lahko boljši predsednik. Ni torej treba, da bi mu bila ta funkcija blazno pomembna. Ampak če jo že ima, naj iz tega naredi najbolje, kar zna in zmore. Pa tudi ne zdi se mi, da bi iskal pozornost. Mediji mu jo sami naklanjajo, ker jim je poistal zanimiv. Ravno zaradi svoje spremembe. Poleg tega pa je tudi bolj angažiran, zato je več materiala za poročat. Odločitev o tem, ali bo kandidiral ali ne, po moje ni dokaz ne za ne proti njegovi iskrenosti. Tako pač vidim zgodbo.

Quote:

To je bilo v razpletu, tik pred koncem, preden so proti heroju poslali ploho strelic. Ko je nekdo pridirjal z zastavico (ki je pomenila, da si je atentator premislil in cesarja ni ubil) na planoto, kjer sta čakala še druga dva preživela fajterja, je ženska v jezi/razočaranju izzvala svojega ljubimca in soborca na dvoboj, ker je atentatorja uspel prepričat, naj vsaj premisli o tem, da ima cesar morda prav in si ne zasluži smrti. (Vse pod soncem ...)

Mateja B. wrote on 18.01.2006 at 15:46:59:



... če verjameš, da je sudanski predsednik našel Slovenijo po naključju, oziroma slišal, da je ladjedelnica v megalopolisu Izola svetovnoznana in vrhunska ladijedelnica za predsedniške plavajoče palače ... potem verjetno ni odgovoren ... (pri čemer glede na to da je država Sudan pod ekonomskimi sankcijami, je fajn imeti prijateljsko državo, ki zamiži na eno oko ... zato moraš vendar imeti kolega na pravem mestu ...)

... mogoče je pa odgovorna RKC, sej veš, ima vohune na vsakem koraku ...

kako naj vas prepričam?



je reku zdele ...


torej

kako naj vas prepriča?

s čim bi vas prepričal?

Dejstvo je, da ma drni čist individualno izkušnjo, kako prepreprečit vojno in kako vzdrževat skup nezdružljivo tud v miru in da so  te  stresne izkušnje izkušnje pustile sledove tud na njegovmu organizmu. Kolkr jest zasledujem njegovo polčetje, nikol ni igral žrtve ali iskal zaščite pri  eni ali drugi avtoriteti tko kot  kučan, dimsi rupsi,  bavčar, peterle, rop..., hkart pa tud sam ni podlegu skušnjavi, da bi okrog sebe zbiral folk, na katerem bi izživljal svojo avtoritarnost tko kot janaša. V tem smislu se mi zdi logično, da se je tud  z lastno boleznijo vsaj v zadnji inštanci sooču čist individualno, ker odgovornost zanjo  pač nima na koga prenest, sam mora živet z njo in sam bo moral od nje tud umrt, ne pa nekdo drug. Ta njegov skrajni individualizem pa je hkrati tudi human, saj  je v tej samotnosti, ko se je odvezal odvisnosti od drugih tako v življenju kot v smrti, šele lahko prav zaučil stisko in samotnost drugega. Tle pri njem po moje ne gre za dobrodelnost in  altruizem... ampak za preprosto empatijo, ko človk občuti samotnost drugega šele, ko se je sposoben soočit svojo lastno. Vsi smo v seb sami in le  skoz občutnje lastne samosti lahko zaslutmo samost drugega in v tem smislu  me drni s svojo sicer inflatorno empatičnostjo kar prepriča...  

1.
Je blondinka nabirala gobe v Zaplani in se izgubila. Najde samotno hišo, ki jo varuje velik pes. Pride gospodar in jo vpraša, kaj išče.

"Očeta," pravi blondinka.

"No, potem pa kar noter stopite," pravi Janez.




2.
Razlaga možakar svojim prijateljem v šank-loži: "Jaz sem pravi brat Janeza Drnovška!"

"Kako pa to veš?"

"Sploh ni dileme! Sem mu čisto podoben: izgledam, kot bi preživel Dahau, plešast, s štrlečimi ušesi, sem pek, imam psa in - nezakonsko hčer!"




3.

Pride PIAR-ovka zaupno k J.Drnovšku in mu zašepeta: "Gospod predsednik, pred predsedniško palačo se zbirajo mladi - ocenjujem, da imajo 15 let. Vsi pravijo, da so vaši sinovi ali hčerke."

Janez pomisli in reče: "Nemogoče! Leta 1990 sem bil jaz v Beogradu."

"Saj to je tisto! Prišli so z Niš-expresom!"






uživajte!

Slovenci smo tako pametni, da nam to že kar škodi  8)
(po nekih raziskavah smo drugi najinteligentnejši narod, takoj za Izraelci)

Ko se nekdo nečesa loti, začnemo najprej ugibati, kaj neki ima spet za bregom in koga ima namen tokrat nategniti.
(S takim sumničenjem ni načeloma nič narobe, razen, kadar preide v edino in ponavadi obsesivno ukvarjanje samo še s tem, večinoma marginalnim vprašanjem ... )

Vsi naši "vrhunski" rezultati tako izhajajo direktno iz naše folklore, po kateri znamo z našimi malce prismojenimi navadami izredno učinkovito že v kali zatreti drug drugega.
Da pregovorne foušije niti ne omenjam ...