ker so naši mediji visoko strokovni, neodvisni, ažurni, neselektivni (Delo in Večer sta sicer povzela novico, nista pa napisala kako resne so posledice sodbe in kako hitro bodo tej sodbi sledile še ostale)

vam sporočam, da je bila prejšnji četrtek Slovenija obsojena na Sodišču za človekove pravice v Strassbourgu zaradi kršitve sojenja v razumnem (pet let trajajočem)roku. "Žrtev" dolgega sojena je za petletni postopek prejela odškodnino v višini 3200€ plus stroške 965€,ker je podobnih primerov pred sodiščem še okoli 500 si lahko izračunate koliko bomo davkoplačevalci plačevali za to sodniško malomarnost.

Kar naši strokovni novinarji iz sodbe niso razbrali, je pa to minister Šturm povedal v intervjuju za Radio Slovenija, je da je sodba, ki je izšla prejšnji četrtek, vzorčen primer, po katerem bodo ostale sodbe razrešene samo z refereno na to sodbo in je samo vprašanje nekaj mesecev, ko bo ostalih 500 sodb uletelo na izvršbo na na š državni proračun.

No seveda ... naj omenim, da v sloveniji v povprečju postopki trajajo okoli 5 let. (podetek, ki ga je Testen objavil v nekem intervjuju spomaldi, pa namiguje, da imamo še nekaj tisoč zadev, ki so starejše od 10 let)

No v glavnem še naprej bomo brezkompromisno podpirali stran, ki je dopustila, da je nastal tak kaos ... vse morebitne poskuse za popravo stanja pa bomo blokirali z argumentom ... da gre za vmešavanje v neodvisnost sodstva  

eviva debelorite tetke  

p.s. sodba sodišča je objavljena na internetu (če kdo slučajno rabi link ga lahko tudi pripopam)

tista quotana del mojega posta je napisan v izrazito sarkastičnem tonu.

Iz same sodbe pa izhaja delom tudi, da ni bil problem samo preveč dela na posameznega sodnika (nekateri posamezni sodniki recimo nimajo zaotankov)

sodba je dostopna:
http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=2&portal=hbkm&action=html&highli...

t wrote on 12.10.2005 at 15:11:15:



sinjeoka wrote on 12.10.2005 at 12:17:31:



ena lastovka še ne prinese pomladi ...

oziroma sistemske napake so prblem mentalitete kritične mase vpletenih posameznikov

(koncept, ki ti ni nikoli najbolj ležal)

Ker je naslov topica primeren:

Slovenija premalo naredila za zaposlovanje mladih

Urad za mladino, založba Aristej in republiški inštitut za socialno varstvo so danes predstavili knjigo Otroci in mladina v prehodni družbi. Iz nje je razvidno, da je Slovenija veliko storila za zaščito otrok v obdobju tranzicije, premalo pa je bilo storjenega za tiste mlade, ki vstopajo na trg dela, je poudarila Andreja Črnak Meglič iz enote za analizo in razvoj Otroška opazovalnica pri omenjenem inštitutu.

Knjiga prinaša analizo položaja v Sloveniji, v katero je zajetih 16 poglavij, sodelovalo pa je 18 strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij. Kot je pojasnila Črnak Megličeva, uvodna prispevka prinašata širši pogled na družbenoekonomske in socialnopolitične spremembe v Sloveniji od osamosvojitve naprej. V nadaljevanju so prikazani demografska slika populacije otrok in mladine, socialnoekonomski položaj gospodinjstev z otroki ter primerjalna analiza transferjev.Ostali prispevki so osredotočeni na področja, ki oblikujejo življenje obeh populacij, tako izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanjski položaj, zaposlovanje in socialno varstvo. Vključeni pa so tudi prispevki, ki obravnavajo položaj nekaterih ranljivih skupin, tako otroke in mladino z ovirami, žrtve nasilja ter tiste z motnjami v odraščanju.

Analiza položaja otrok v Sloveniji po letu 1995 kaže, da so bile vse pravice iz prejšnjega obdobja ne le ohranjene, ampak so se celo razširile. Pri tem avtorji navajajo npr. očetovski dopust, dodatek za veliko družino in delno povračilo za izgubljeni dohodek. Pač pa je družba premalo storila za tiste mlade, ki vstopajo na trg dela. Tudi v Evropski uniji se mladi zaposlujejo težje kot drugi, vendar je v EU brezposelnost med mladimi v primerjavi z drugimi približno dvakrat večja, v Sloveniji pa 2,5-krat večja, je opozorila Črnak Megličeva.

Neugodne so tudi razmere na stanovanjskem področju. Tako je v Sloveniji delež mladih moških v starosti od 18 do 34 let, ki živijo s starši (brez partnerja ali otrok), kar 48-odstoten. Med ženskami je ta delež 39-odstoten. Povprečje v EU 15 je 33 odstotkov pri moških in 25 odstotkov pri ženskah. Sanja Vraber z urada za mladino pa je opozorila, da si mladi želijo otrok, družina zanje pomeni vrednoto. Vendar pa se zavedajo velike odgovornosti, ki jih to prinaša.

Knjigo sta izdala urad za mladino in založba Aristej. Analiza je bila pripravljena v sodelovanju s strokovnjaki s posameznih področij, vodenje in koordinacijo projekta pa so zagotovili v enoti za analize in razvoj - Otroški opazovalnici na inštitutu za socialno varstvo.