picola wrote on 12.08.2005 at 17:34:29:Nekaj podobnega sem tut jst misla napisat...čist komot lahko uživaš v prehranjevanju, kuhanju, likanju, pranju posode, v službi (ok tukaj ti dam delno prav,da večina ne mara kej preveč svoje službe), itd., itd. Če si zadovoljen sam s sabo potem si zadovoljen (in v stiku sam s sabo) tut pri vsakodnevnih opravilih.
Če pa imaš ti v mislih pod 'živeti svoje življenje' in 'biti v stiku s sabo' kaj drugega pa povej pa bomo še kej novega zvedeli.
Lep dan!
Pa se začnimo igrice korak po korak!
Moram poudarit,da je našo življenje naše misli.
Katero je ujeto so ujete v tej družbi z pogojenosti te družbe.In ta družba lahko obstaja samo tako dolgo dokler bodo uničevale svobodo človekovih misli in posledično življenja.kajti stem si jih podredi in vsrka vso njihovo energijo-življenje.
Seveda bo odgovor,da pač lahko vsak človek razmišlja o tem čemer koli želi.
Vendar je to utvara in utopija.Večina ljudi je prisiljena razmišljat o enem in istem,kar pa ni težko dokazat.
Razdelimo miselne trenutke-živlenje večine ljudi v posamezne odseke.
1-Povprečna starostna doba človeka je 80 let.
2-Človek se rodi in dobi materijalno raven svojega bitja.
3- že kot majhen opazuje svet,ki ga bo spoznal.
Za njegovo obleko hrano dom skrbita njegova starša.
Vendar se z svojim vedenjem in odnosom zavedno
ali nezavedno dajeta svoje misli in odnos do sveta.
4-To traja nekje do 18 leta in ves tačas poizkuša naša družba vcepiti svoje vzorce. potem mu še ostane še 62 let,katerega predvidoma sam določa in usmerja svoje misli
5- Če odštejemo vsaki dan 8h spanca prespimo 190 000
ur kar znaša 22 let nepretganega spanja.
6- Ostane 40 let budnosti.V tem času se večinoma ljudi
ukvarja s priravo hrane(nakup priprava uživanje
pospravljanje posode)!kater približno znaša 2.5h
dnevno.Kar znaša 41.200 ali 7 let.
7-Ostane nam 33 let kar porabimo da bi si zagotovili
hrano ,obleko in bivališče te družbe.Kar nujno
potrebuje v tej družbi Za kar se mora z nečim ukvarjat
v na ljubo te družbe. Če ne dela izgubi vse zato je
prisiljen delat 8 h plus dve uri za pot stem da sta dva
dneva prosta tako imenovane trideset let delovne
dobe znaša 10 let nepretrganega dela.
opravljati eno od funkcij družbenega kolesja
8- Ostane 23 let.od tega presedimo 3h pred malimi
ekrani kar pomeni 8 let nepretganega sedenja pred
zasloni!
9- 15 let ostane.Vendar so naše misli interne in ne
morejo preklaplat iz nečesa na nekaj drugega,na
kar še dolgo rzčlenjujejo podatke.
In kadar se znajdemo v okovih današnje družbe odnosih.se dejansko zapremo sami vase se izgubi dejanska svoboda,postane odvisna in vključimo mehanizem samo uničenja.
Pa še to naše misli so 90% vsak dan iste.Hodimo po isti poti v službo,v iste trgovine...)
Dovolj za razmislek.