Berem knjigo, pa sta se me dva dialoga močno dotaknila. Trenutno nisem razpoložena za dolge (ali malo manj dolge) teoretične uvode, zato:

- Odvisno od tega, kako definirate zlorabo.
- Kako jo definirate vi?
- Izkazovanje premoči brez ljubezni.
- Tako kot pri nasilnem vedenju?
- Da..... Ljudje, ki niso samozavestni, so radi gospodovalni.
.
.
.
.
"Kako je bil Martin nasilen do Amy?"
"Saj ne bi razumeli."
"Preizkusite me."
Spet je oklevala. "Prisilil jo je, da je prosjačila za njegovo naklonjenost," je rekla, "zato je mislila, da je njegova ljubezen vredna več kot moja."
   To je bil tako nepričakovan odgovor, da ji je Tyler verjel. Spomnil se je, da je nekoč videl psa, s katerim so slabo ravnali, kako se je po trebuhu plazil k dečku, ki ga je mlatil z bičem; spomnil se je tudi, da ga je pes ugriznil, ko je posredoval.

Me je tole spomnilo na eno prijatlco. Njen mož je en tak ful gospodovalen tip. In kdaj pa kdaj jo tudi pritisne okoli ušes. Tudi v družbi se vedno do nje vede dominantno. In tudi do okolice. Pa sem jo vprašal, kako lahko to trpi. In mi je rekla, da saj drugače pa ni slab. Je tako mehkega srca. To je le njegova maska, da skrije svojo mehko srce. Torej lahko mehko srce po njeno, enačimo z premalo samozavesti.

Ampak, se pa sprašujem nekaj. Če je tip premalo samozavesten in se tako vede do nje, po drugi strani pa je noče izgubiti in da se kljub temu tako vede do nje ali patem ne bi bolj pasalo zraven, da je tip hudo samozavesten, da se kljub temu tako obnaša?

Drugi dialog je zanimiv. Tista primerjava s psom pa mi ne diši preveč. Pes hoče ugajati svojemu gospodarju. Skoraj vedno. Pa čeprav je tepen, se še vedno plazi proti njemu.
In tista bejba, pa se plazi proti onemu drugemu, ravno zaradi tega, ker ji je nedosegljiv. Ali nismo večkrat taki, da hrepenimo po nečem,kar nam je nedosegljivo ali težje dosegljivo in ko, če to dosežemo nahranimo svoj ego, pa čeprav nam potem tisto ne pomeni nič več. Kot otrok, ki mu ponujamo rdečo lutko, on pa hoče na vsak način modro in ko jo dobi, jo potem vrže v kot.

Zakaj torej zloraba? V primeru psa je to zloraba. Pri človeku, pa mi to ne deluje kot zloraba.

Ni ga bolj jebenga početja kot 'objektivno' ugotavljat kdo je v odnosu od koga zlorabljen. Najprej se je seveda za vprašat, s kakšnim namenom si se  tega lotu ugotavljat. Najprej si je po moje treba priznat, da 'nevtralne' opazovalne  pozicije ni. Vsak kot zlorabo razpozna tisto, kar se ga dotakne skoz osebno izkušnjo. Če se ga ne, bo najdu tisoč in en razlog/opravičilo, zakaj nekaj je oz. ni  zloraba. V tem konteskstu se tud fizično nasilje ne more razglasit za objektivno merilo zlorabe. Po moje bi se kot kriterij zlorabe še najbolj objektivno dalo določit zavestnost, načrtovano (zlo)namernost, pri vseh ostalih zlorabah so žrtve zlorabe bolj al manj vsi, tud akaterji.        

Psihologija in manipulacija sta zanimiva stvar
lahko naredita veliko dobrega in še več slabega

Prej omenjen primer o možu in ženi...
zelo verjetno je bila žena glavna, dokler je mož ni zmanipuliral in pripravil do tega da se je začela smilit sama sebi ter ga dvigovat v višave (to gre samo še bolj v kontra smeri) Tako si je dokazal da je glavni (da nima manjvrednostnega kompleksa), nažalost pa mora to dokazovati iz dneva v dan, kajti če bo nehal sedaj s tem ga bo žena ali zapustila ali pa ona tepla...(to pove kako hitro prevzamemo vzorce drugih)

Isti primer je med psom in gospodarjem, ki ga tepe in brca. Gospodar ni nikoli psihično odrastel (velika je verjetnost da se celo boji psov ali pa jih sovraži, kogar imaš rad nemoreš tepst), zato lahko vodi podrejene samo u fizično prisilo, v tem primeru psa.

Ljudje smo čudna rasa imamo toliko možnosti vendar ponavadi poiščemo samo dve slabo in še slabšo.. po nekaj takšnih izkušnjah je življenja samo še črno belo
Življenje je proces nenehnega učenja in prilagajanja, kjer se ustaviš tam potem plačuješ dolg zaradi nevednost....

Izgleda, da je temu topicu usojeno, da ga jaz s ciitati nafilam.

Kaj velja za agresivno, je vsaj delno odvisno od različnega pogleda posameznika in od tega, kdo ima več moči, da določi realnost.
Zelo dobra ilustracija tega je znana basen,  ki gre približno v tem smislu, da volk pije vodo v višjem delu potoka in obtoži ovco, da mu jo kali - skratka, obtoži jo agresivnega dejanja proti sebi. Ko ovca poskusi protestirati, da to ni realna ocena, njeni argumenti ne veljajo, ker ima volk moč, da določi realnost (kaj je res in kaj ne in kaj je agresivno), in zato ovca žalostno konča.