Lilith wrote on 28.09.2004 at 13:29:03:V nekaterih preteklih topicih so se odvijale burne razprave (napr. o posiljevalcih), ki so meni osebno pričele odpirati vprašanja, ali pri posamezniku, ki stori neko zločinsko dejanje, govoriti o krivdi - ali zgolj o odgovornosti za svoje dejanje.
Krivda ni nič drugega kot nepravilnost, ki jo je kdo storil, da ne rečem zagrešil, torej o krivi nekoga lahko govorimo šele tedaj, ko to zakrivi.
(krivda lahko obstja tudi kot možnost, da se jo stori - zakrivi)
Odgovornost pa odstaja vedno - tudi za potencialne nepravilnosti, ki bi jih nekdo lahko storil: še posebej, če se tega tudi zaveda.
Lilith wrote on 28.09.2004 at 13:29:03:Jaz v tem vidim precejšnjo razliko. Oz je krivda na nek način nadgradnja oz. višja kvaliteta človeka. Odgovornost namreč vsebuje tudi krivdo, ki si jo naložimo, kadar neodgovorno ravnamo v odnosu do nekoga.
Krivda ni nadgradnja, še manj pa kvaliteta, temveč obstaja lahko edino v možnosti ali kot dejansko storjena nepravilnost - napaka. Odgovornost jo vsebuje na nek način, kot možnost storiti jo. Vsebuje jo kot možnost, da zakrivimo napako - da storimo odklon od tega, kar naj bi bilo prav (od neke norme). Kot kvaliteto bi torej lahko prej opisal odgovornost.
Lilith wrote on 28.09.2004 at 13:29:03:Zrel človek naj bi bil sposoben spoznati kršitve norm in vrednot (ob pomoči lastne razvite odgovorne vesti) ter doživeti ustrezne občutke krivde.
Imel pa naj bi tudi dovolj močan jaz, s pomočjo katerega bi se osvobajal krivde, ki ni resnično njegova - ki napr. izvira iz otroštva in mu je kot takšna bila naložena (ali si jo je naložil skozi neintegrirani superego).
Občitek krivde naj bi se torej pojavil samo tedaj, ko zgrešimo udejanjanje neke norme, zato je ravno ta norma tista, ki nam lahko naprti nek višek krivde, katere nikoli nismo zakrivili ali pa nam nadjaz postavlja prehude norme, da bi jih lahko izpolnjevali brez krivde oziroma brez kakršnegakoli odklona od njih.
Zdravo bi torej bilo prevzemati krivdo najprej samo za to, kar smo dejansko zakrivili (kjer smo dejansko storili odklon od neke norme), pri čemer se moramo zavedati tudi, v kolikšni meri je neka določena norma pristna in zavezujoča (idealen etičen problem je ubijanje: ubijanje svojih je najstrožje prepovedano, medtem ko je ubijanje sovražnikov nagrajeno s kolajnami).
uživaj!