t wrote on 22.09.2005 at 23:43:52:



čez eno uro  

Shaun of the Dead

Glede na to, da so zombiji po definiciji strašno dolgočasna bitja, saj so samo mrtva trupla, ki ne govorijo, ne mislijo in ne počnejo drugega kot da počasi hlačajo naprej z iztegnjenimi rokami (a vendar vedno ujamejo veliko hitrejše žive ljudi) in jih zelo lahko ubiti (zmagajo le, če jih je toliko, da jih ne zmorete sproti streljati v glavo), so v filmskem svetu izjemno hvaležno orodje pripovedovanja - Romero je z njihovo pomočjo posnel odličen anti-rasističen film Noč živih mrtvecev, nekaj let kasneje je bilo hudo težko ločiti med zombiji, ki so se sprehajali med policami nakupovalnih centrov ter navadnimi modernimi potrošniki v Zori živih mrtvecev, letos pa je bil zombi idealna metafora brezmožganskega proletariata v Deželi živih mrtvecev.

Ja, tako fejst kot so mrtvi, so zombiji neverjetno polni življenja. In tako Shaun of the Dead te naše stare prijatelje zopet odlično uporabi za bičanje današnje potrošniške družbe, a tokrat ne skozi splatter horror, temveč skozi smešno, iskrivo in inteligentno komedijo.

Tretja najboljša zombi komedija - idealna za tiste, ki imajo preslabe želodce, da bi brez bruhanja preživeli zgodnji Jacksonovi remek deli Bad Taste in Braindead.

Stri cvetovi
(Broken Flowers)

Film, ki ima toliko plasti, da jih je skoraj nemogoče vse zaobjeti. Bi lahko knjigo kdo napisal o tem filmu.

Bill Murray je verjetno edini igralec, ki mu na ekranu ni treba delati popolnoma čisto nič, a hkrati s tem pove za celo knjižnico materiala.

Izgubljeno s prevodom na kubik.

Naredi si uslugo in si preberi...

Alan Moore: Watchmen

O Alanu Mooru sem v tem topicu že parkrat jokal, predvsem zaradi From Hell in V for Vendetta, ampak si ne morem pomagat - vsakič ko vzamem v roko njegovo naslednje delo, po prebrani zadnji strani skačem od navdušenosti do stropa. Kot From Hell in V for Vendetta, je tudi Watchmen obsojen na zelo ozek krog bralcev, saj gre tudi tokrat za medij, nad katerim velika večina ljudi viha nos kot manjvrednim infantilnim medijem - strip (fuj in fej!) in še huje, gre za strip o ameriških kostumiranih superherojih (bljaaaak, fuuuuj, bruh bruh, a ne?). No, škoda, kajti kot se za Moora spodobi, se je tudi tokrat odločil za zelo ozko profiliran in kreativno povsem neizrazit žanr, ki je zadnjih 40 let bolj ali manj v slepi ulici, ter ga nato obrnil na glavo, razbil njegove okvirje, razčefukal na kosce, posegel po kvaliteti visoke literature in vse skupaj zložil nazaj v mojstrsko delo, ki je primerno za vse, razen za ljubitelje junakov v pajkicah. Tako dobro, da ga je revija Time (kot edini strip) dala na svojo lestvico 100 najboljših romanov. Opisovanje vsebine tule bi bilo brezplodno, kajti prežeta je s toliko med seboj prepletajočih se plastmi, da jih je težko dojeti v samo enem branju stripa, kaj šele o njih pisati. Osebno sta se mi zdela najbolj zanimiva dela, ki temeljita na Nietzschejevih in Jungovih citatih, opisujeta pa psihološko ozadje enega izmed junakov - Rorschacha.

Za pokušino, prva stran stipa.

Za ostale, ki vas zanima več, nekaj info o stripu ali pa opombe k risbam, do takrat pa še košček trivie:

"The title Watchmen refers to an excerpt from Juvenal's Satire VI Against Women:
noui consilia et ueteres quaecumque monetis amici,
"pone seram, cohibe".
sed quis custodiet ipsos custodes
cauta est et ab illis incipit uxor

A quite literal translation echoes the tone found in Moore's Watchmen:
I hear always the admonishment of my friends:
"Bolt her in, and constrain her!"
But who will watch the watchmen?
The wife arranges accordingly, and begins with them"

Brazil, 1985

http://www.imdb.com/rg/title-tease/trailers/title/tt0088846/trailers

Danes RTV SLO II

23:30         BUTNSKALA, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV # (VPS 23.30)



edini resni znanstveno-fantastični slovenski film vreden ogleda  

Flyboys (Vražja eskadrilja)

Ravno ko človek pomisli, da je določen žanr filmov dokončno stegnil papke in da so Wings, Legion of the Condemned, The Dawn Patrol, Blue Max, Hell's Angels, Last Flight, Red Baron et Co. samo še bled spomin iz otroštva, se privali v kino tole. Sicer posodobljeno poenumljena a vseeno hudo nostalgično zabavna pustolovska tally-ho! arkada, za katero je pravzaprav kar čudno, da jo vrtijo v plexih, ki so zadnje čase polni le še umri-čim-bolj-krvavo, odpleši-svojo-zmago in ljubim-te-ljubim-te apna - ali pa tudi ni čudno: gledal sem jo v skoraj prazni dvorani. Upam, da vrlih distributerjev to ne bo odvrnilo od nakupa rivalskega filma taistega žanra (ki bo, presenetljivo, evropske produkcije) in za katerega upam, da bo bolj realističen, gritty ter predvsem zgodovinsko natančen.