SPOMEN SVETNIKOM

Tuki moremo,  v časih ali redno, dati nekaj o služabniku Božjem, ''svetniku''  katerega se RK cerkev ta dan spominja.

Spomen 'svetnikom', služabnikom Božjem DA  pak molitev k svetnikom NE  
ker je človek najbrž in prvič služabnik Božji, in to le MORDA Služabnik Božji in Eye of God

 by exorcist Quote:
 
Pri nas imamo to radio postajo, Radio Marija, jaz pogosto poslušam (nekaj podoben kot je v Sloveniji Radio Ognjišče)
Se more najti dost koristnega čeprav me ogromno moti to napačno čašćenje Device in 'svetnikov' ...  Ime postaje pa mi je  ok, pak le če ga uporabljamo/vidimo kot vzor vere, vzor življenja. Radio Marija se lahko posluša v širšem okolju Zagreba in Splita.
Zg. -96,4 ili 106,8 mHz   St.  i okolica - 105,5 mHz  www.radiomarija.hr   > uzivo - live
Zdaj komentiram redno oddajo, vsaki dan 2x dnevno gre,  (''Svetac dana'',  08:00 in 18:30)


((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((
VČERAJ,  25.08.  -   Ljudevit kralj
((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((


Ljudevit je bil srednjeveški kralj
(se ne spomnim kje)
v lastnom kraljestvu bil je sočuten do vsega siromašnega folka tak je imel redno navado da če putuje tam kje pride naredi kosilo za, če se dobro spomnem, 125 ljudje
V časih je sam poslužival uboge pri kosilu, a redno so pri kosilu dobili in nekaj denarja. Kralj je veliko spoštoval vrlino pravičnosti in je bil zelo pravičen in spoštovan kralj. Tud je bil skromen , tako npr.  jel bi vedno kar so mu kuhari prvič prinesli, tud nikakor ni komentiral lastno kosilo (kako pogosto mogoče delamo mi navadni ljudje )
Pak vemo tud to da je osebno šel v križarsko vojno, sodeloval  
Ne rečem da ga za to bo Bog kaznoval, to mi seveda ne vemo, vemo pa da je on že sam sebe veliko kaznoval z svojimi mislimi ČE je pri ubijanjo dvomil ali je prav to kaj naredi.
(Tud in če nezavestno naredimo napako nismo brez nekakšne 'krivde'. Žal vendar smo si, zdi se, tud tedaj naredili slabo karmo za naslednnje življenje pak veliko manj..  Najhujše je kdaj se zavestno pogreša.  Pak nikakor ne misliti  'jaz bom ustavil proces ozaveščivanja'... ker duhovne evolucije nikakor ni dobro ustavljati... itak proces ozaveščanja bo šel  pak  bomo imeli le slabega od njega. Vemo tud da vsekakor 'pravednega' bo Bog poveličal: ''Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in jo ohranijo'' Luka 11,27 )

Drugač Ljudevit kralj  bil je pobožen človek. Z velikim spoštovanjem sprejemal je Kristusovo telo,hostijo 6x na leto (v to doba je cerkev tako določila, ni trebalo več).
Že v časo življenja dolgo je bil znan/imenovan kot svetnik.

Poskušam razmišljati.
Spominjamo se jih po njihovih delih, dejanjih, naukih, zablodah, se od njih učimo, so nam vzor ali opozorilo. Prav je, da se jih spominjamo.

Toda življenje je spremenljivka. Vsako obdobje ima neke zakonitosti, vrednote, primerne času. Preživete izginjajo v pozabo, porajajo se nove, odkrivajo se davno pozabljene, ni vse, kar je bilo nekoč vzor, primerno tudi danes, niti ni vse, kar se je obsojalo nekoč, vredno obsojanja danes. Jutri...jutri bo pa nov dan.

Verjetno je bilo življenje Monike v njenem času in prostoru in razmerah pravi način, kako preživeti, njena vdanost v usodo, neomajno zaupanje v boga in njegovo dobroto, pa vzor ter sporočilo, da te bog usliši, če si le dovolj vztrajen in da je trpljenje slej kot prej poplačano.

Danes, v tem prostoru in času, bi bilo tako življenje, izgubljeno življenje, menim. Kak strokovnjak za odnose bi verjetno dejal, da sta se današnja  Monika in njen mož našla kot ključ in ključavnica in se zavrtela v peklenskem vrtincu samouničenja. Če bi iskal naprej, bi mogoče povedal, kako se Monika ob svoji oblastni, nikoli zadovoljni materi, ni naučila imeti se rada, da je dojela, da je za ljubezen potrebno ugajati ali kaj podobnega. Da je bila zlorabljena, bi mogoče ugotovil in od takrat občutek, da ni vredna ljubezni... Za moževo obnašanje, bi bil verjetno kriv nasilni oče, mogoče skupaj z alkoholom.... Skorajda zagotovo pa se ne bi strinjal, da je Monika modra, stabilna, s prefinjenim občutkom za to, kaj je dobro in kaj ne zanjo...in da je njeno živetje nekaj, po čemer se je dobro ravnati. Da je za svoje življenje odgovorna sama in da naj se za božjo voljo tega že enkrat zave, da ni nikakršen vzor,  da daje otrokom slabo popotnico, da je zasvojena z odnosi in da potrebuje zdravljenje, bi ji najbrž rekel takisto.
...

Jutri...jutri bo pa nov dan in morda bo pomembno...kaj drugega.

en bk

indigo wrote on 09.09.2004 at 09:11:38:


To je vera, praviš...
Vidiš, to prav isto vedenje Monik tega sveta bi lahko razumela tudi kot hudo osebno tragedijo skozi oči nekega zunanjega opazovalca, če bi bili izpolnjeni določeni notranji pogoji v Moniki....
Če bi recimo Monika ne bila v stiku s svojim notranjim umiranjem, ker bi se tolikanj ogradila od lastnega potenciala življenja s pomočjo obrambnih mehanizmov....če bi lastno pasivnost poimenovala z vero v Boga....če bi lastno nezmožnost imeti se rada poimenovala  z dajanjem lastnega vzgleda....

Toliko različnih psihodinamičnih ozadij lahko pogojuje neko vedenje - ki je navzven zmeraj enako....v ozadju pa....v ozadju pa imamo širok razpon....in mene osebno zmeraj zaboli, kadar zaslutim, da je v ozadju "mrtev" človek.

Jaz nikakor nisem v poziciji trditi, kakšna je psihološka resnica tiste Monike iz preteklosti.

Quote:


Različno te stvari pojmujeva. Kako jaz razumem človeka oz. njegovo psiho:

Že v odnosu do ega napr. -  ego potrebuje dovolj dobre funkcionalne meje, da lahko v življenjskih preizkušnjah ostaja nedotakljiv- prekrhek ego ali razpad njegovih meja vodi v dezorganizacijo osebnosti, v psihozo...

"Mrtev človek" je pa zame človek, ki se je moral odpovedati sebi, svojemu bistvu, svoji življenjski iskri, da bi lahko fizično preživel. Torej zatreti svoje osnovne potrebe in s pomočjo obrambnih mehanizmov distancirati se od lastne bolečine.

Quote:


V bistvu niti ni pomembno, kako to poimenujemo... meni stik s seboj pomeni življenje, odsotnost le tega pa životarjenje ali "smrt".  Ti gledaš skozi druge- tebi pomembnejše vidike in najbrž poimenuješ skozi le-te.
V ozadju različnih poimenovanj pa se skriva nekaj, česar ne ti ne jaz ne moreva zanikati. Lahko samo drugače interpretirava.

Kot  napr. različno interpretirava tole:

Quote:


Vidiš, ko nekoga življenje povozi, jaz tega ne bi interpretirala skozi njegovo sposobnost odločitve oz. sposobnost priznanja nemoči. Jaz to doživljam, kot da je človek potisnjen v položaj nemoči - priznati le-to mu nič ne koristi- to je itak dejstvo, nasilno dejstvo, če smo natančni... močen je lahko skozi to, da sploh ostane fizično živ,  še močnejši pa bi bil, če bi zmogel iskati vzvode, kako spet priti do svojega bistva, kako vzdigniti svoj glas nad krivico in nasiljem, ki se se mu je zgodilo in kako se tega rešiti.

Lilith wrote on 09.09.2004 at 10:52:32:


Kako pa veš, kdaj nekoga življenje povozi? Saj nisi v njegovih čevljih.

Ja in zaenkrat se res strinjam, da si močan takrat, ko enkrat več vstaneš kot si padel. Ampak, da vstaneš si moraš priznati, da si padel. O tem govorim.

Sicer pa me ta dialog zelo žalosti.

Lilith wrote on 09.09.2004 at 11:44:03:


Nerazumljenost

in

morda to, da je niti sam ni sposoben podati.

Lilith wrote on 09.09.2004 at 12:25:35:



To se mi je zdelo potrebno še enkrat poudarit, draga prijateljica  

Lepo je imeti takšne prijatelje.