Za stereotip, da so 'ojdipovčiki pedri', sem slišov tud jest. Homoseksulaci naj bi postali zato, ker naj bi seb ustrezne spolne identitete ne uspel formirat skoz razrešitu ojdipovkovga kompleksa na 'normalen način'.

Zadnjič sem v eni jungovski literaturi prebral, da globinskemu psihoterapevt  ne more pristat na tezo, da je  zmore posameznik 'ojdipov kompleks' sploh  kdaj  enkrat za vselje razrešit in si je nesmisleno postavljat tak terpavestki cilj. V tem smsilu ni mogoče trdit, da je nerazrešenost ojdipovega kompleka razlog za homoseksulanost in tko se resen globinski psihoterapševt ne bo lotu niti delat take raziskave, če pa kaj takega obstaja,  njeni raezutai zanjga itak ne bodo relevantni.    

Arhetipski konflikt, ki se ga dotikata mita o ojdipu in elektri, naj bi bil po mnenju teh globiskih psihologov
trajen vir energije/libida in ustvarja neprestano  psihično dinamiko, ki jo posameznik usmerja v kreiranje/ zadovopljevje anime/animusa, t.j. idealnotispske podobe /imaga, v kateri se itak prepletejo podobe matere/očeta, ljubice/ljubimca  in hermafroditskega  bitja, ki  mu vsak v real kaju išče odgovarjaoč človeški lik.      

No: moški ne more biti pod vplivom elektrinega kompleksa, ker le-ta velja za hčere, ne pa za sinove.

Kako se pa reče, če ima sin erotične fantazije o očetu? Ali pa hčerka o materi? A o tem sploh kaj obstaja v literaturi?

Ker smo ljudje večplastna bitja, bi rekel, da homoseksualci kažejo tudi znamenja ojdipovskega kompleksa. Pravzaprav, če dosledno sledimo teoriji, potem je homoseksualnost končna stopnja pretirane navezanosti na mater, ki moškemu brani, da bi vzpostavil erotično-seksualni odnos z drugo žensko. Ker pa svoje potrebe mora zadovoljiti, se v svojem iskanju objekta te zadovoljitve obrne na tisti spol, ki mu je še ostal na izbiro: na drugega moškega. Meni se to zdi logično.

Seveda pa to ne pomeni, da so vsi moški z ojdipovskim kompleksom geji. Mislim tudi, da imeti ta kompleks ni zadosten pogoj, da bi nekdo postal homoseksualec. Sploh pa: do sedaj še nisem srečal geja, ki mi ne bi v trenutku "slabosti" priznal, da si tudi on želi, ali pa si je želel, imeti seksualno - čustveno razmerje z žensko.

Trdim celo, da 100% homoseksualcev ni. Prav tako kot ni 100% heteroseksualcev. Ampak kot rečeno, to je moje mnenje, preverjeno v praksi. Predpostavka seveda je, da naj bi tisti, ki naj bi bil 100% homo/heteroseksualec, ni nikoli niti pomislil na kakršnokoli obliko erotično-seksualnega odnosa z nasprotnim/istim spolom. Skratka, kot vse ostalo, se tudi seksualnost začne v glavi...

sinjeoka wrote on 09.08.2004 at 07:49:01:

baje je kar iz strani psihologov že dokazano, da je to eden od zelo možnih razlogov, verjamem, pa da jih je lahko več vrst.

vse kar sem do sedaj prebrala o homoseksualnosti kaže, da gre za preplet dejavnikov okolja in genetike(dednosti)...

...zdaj pa poskušam razumet, kaj je tisto v okolju, ki spodbudi gensko predispozicijo, da se izrazi...

...ojdipov kompleks je bil en tak wild shot... ker so že dokazali povezavo med (kako naj temu rečem)...hm...moško histerijo in OK...