Prenašanje ne potrebnega trpljenja, ki bi se dalo odvrniti je mazohizem. AMpak če govorimo o usodnem trpljenju, ki nas je zazanamovalo, lahko človek še zmeraj nekaj spremeni, in sicer sam sebe. Če zavzame miselno stališče do svojega trpljenja, se mu začne odpirati tudi možnost za doživljajsko in ustvarjalno udejanjanje smisla. Tako ob svojem trpljenju lahko raste in zori ter doseže duhovno raven, ki bi mu brez trpljenja mogoče ostala za vselej zaprta.

Mazohizem, no ja Exo, zdaj iz katere strani gledaš, pa s kakšnimi očmi vidiš, pa s kakšnimi možgančki misliš  

Včasih je lahko eno trpljenje nekoga za tebe, mene ali koga drugega nesmiselno, vsaj mi lahko tako vidimo in zraven lahko vidimo tudi rešitev za prekinitev tega trpljenja, ampak, ta človek ne najde rešitve temu trpljenju.
Ker ko človek trpi, dojema svet drugače kot je in misli drugače kot bi mislil.
Pa je zato že mazohist ?

Ah, Exo, daj mi povej, da me ne bojo po nepotrebnem prsti boleli, a si ti v tem tvojem postu mislil SPOLNI MAZOHIZEM ?
Jap, se že dani, vemo kam pes taco moli  

Naslov temu topiku bi bil boljši recimo : EXORCISTIČEN MAZOHIZEM  

No, kaj je zdaj, a nima noben več smisla za trpljenje ?

Exo, javi se no, pa malo bolj razloži ta tvoj smisel za trpljenje  

apostat wrote on 02.08.2004 at 18:10:07:

točno tako  

ZAČNI HODIT V FITNESS

Quote:

Kaj pa če ni kure, ampak petelina?

Quote:



Kaj od šoka al kej druzga???

Quote:

Za jezik....uf...pol maš pa dolgega (jezik mislim).