apostat wrote on 04.08.2004 at 10:47:39:Hm, poraja se mi več vprašanj:
- kam bežati, če nimaš kam, recimo strehe nad glavo
- kako naj žrtev realizira, da mora bežati, če ji nihče ne pove, da je v nevarnosti
- kako naj žrtev zazna, da je sploh žrtev, da bo znala ukrepati
- kaj pa potem, ko žrtev ubeži agresorju, kako naprej
Se mi zdi, da stvari sploh niso tako enostavne, kot se zdijo na prvi pogled.....

Inteligentnost "žrtve" je verjetno odvisna tudi od starosti?
Ja, stvari sploh niso enostavne. Zakaj pa se ne bi lotili neenostavnih stvari. Kot izziv npr.
V ljubezni velja, there is no colour, age or border. Enako bi lahko veljalo za inteligentnost ali kaj drugega. Zakaj bi bila inteligenca povezana s starostjo. What has age got to do with it ?!
Pa zakaj ti mora nekdo povedat, da si žrtev. Pa zakaj ti mora sploh kdo kej povedat. Ene stvari enostavno veš. A ti ni še nikol kliknl That's it. Sej neki tut sam veš, a ti mora kdo to povedat ?!
Če žrtev ne zazna, da je žrtev, kaj pa vem, potem se verjetno tudi ne more kvalificirati kot žrtev. Tuki premal vem. Če pa že zaznaš in se sprašuješ kako se temu ubraniti, potem je neki na tem.
Kam bežati ?! Seveda strehe nad glavo ne čakajo kar tja v en dan nate, na čas, ko boš ti tja pribežal. Prvi korak, začni razmišljati o ustvarjanju pogojev, da bo taka streha nekoč obstajala. Ne vem, najem, varčevanje, nakup. To ni nič enostavno. Ampak itak moraš enkrat na svoje, al boš kar tam, ne vem. Pa tuki ne govorim o tebi osebno.
Z mojega vidika je to edina rešitev. Videti kakšno realnost v vztrajanju, pa je najverjetneje še težja pot. Ostati in bodisi to naprej vzdrževati in tolerirati, bodisi nekaj spremeniti, pri sebi, mogoče tudi pri drugih, to je šele težko. Ne vem, kaj bi rekla. F***.
Zna pa celo bit, da je tudi ta druga pot izvedljiva. Če vsak tak moment ozavestiš in jo takoj ko se pojavi transformiraš. Stopiš v boj. Pričuješ, prepričuješ, vlagaš, vlagaš, vlagaš, pogovarjaš, sprašuješ, poglabljaš, nasprotuješ, ljubiš, se zanimaš, premikaš, ipd. To je počasnejša pot, in kot je fizikalni zakon, akcija obrodi reakcijo. Mogoče boš pa čez par let presenečen, kako se je s tvojo pomočjo situacija spremenila na bolje, za vse. Moraš pa res biti committed and persistent. Če pa uspeš biti to dvoje, potem resnično nisi ti tisti, ki je žrtev. Zanimivo, kako je lahko rešitev blizu, in vloge sploh niso take, kot se na prvi pogled zdi. Hmm. Vse je v glavi. Če ostaneš in se imaš za žrtev, potem je na mestu izrazoslovje kot npr. nositi ta križ. Ne vem katera perspektiva na svet je tebi blizu. Lahko nosiš križ, lahko se ga trudiš odložiti. Lahko ga pustiš doma in greš.
All is possible !! Je pa ta all funkcija realnosti, ki si jo pravzaprav sam ustvariš najprej v glavi. Greš v tisto smer, kjer vidiš pot, kjer je na koncu izhod/vhod. Ozri se and proceed.