Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> Prikrita indirektna agresija
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1091008588

Message started by apostat on 28.07.2004 at 11:56:28

Title: Prikrita indirektna agresija
Post by apostat on 28.07.2004 at 11:56:28

Psihično posilstvo (vsiljevanje drugemu, kako naj misli in čuti), ustvarjanje občutka krivde pri drugem, emocionalni odmik (odklanjanje konfrontacije), popredmetenje drugega, mistificiranje drugega (vsiljevanje nam ustreznega doživljanja resničnosti), stalno izzivanje krize v medoosebnih odnosih (izsiljevanje s samomorom), onemogočanje iskrenosti, destruktivni odnosi z občasnimi izlivi ljubezni.....

S temi občutki, vsaj nekaterimi, ste se verjetno že vsi vsaj 1x v življenju srečali, morda v vlogi agresorja ali žrtve... Zanima me, kakšne obrambne mehanizme ste si izgradili, da ste se, ali se še, ubranili pred vsemi temi duševnimi manipulacijami oziroma nasiljem, ki v bistvu deluje zelo podtalno in zato bolj prefinjeno in uničujoče? Morda niste niti zapazili, da ste eden od teh, ki manipulira, ali ta, ki je manipuliran?  ;)

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by t on 29.07.2004 at 00:11:35



mi je enkrat eden od mojstrov povedal:


Jebeš ne jebeš, kurcu vreme prolazi.





(pa se mi še vedno zdi to zares dober nasvet)






uživaj!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Gru Gru on 29.07.2004 at 10:46:20


apostat wrote on 28.07.2004 at 11:56:28:
Psihično posilstvo (vsiljevanje drugemu, kako naj misli in čuti), ustvarjanje občutka krivde pri drugem, emocionalni odmik (odklanjanje konfrontacije), popredmetenje drugega, mistificiranje drugega (vsiljevanje nam ustreznega doživljanja resničnosti), stalno izzivanje krize v medoosebnih odnosih (izsiljevanje s samomorom), onemogočanje iskrenosti, destruktivni odnosi z občasnimi izlivi ljubezni.....

S temi občutki, vsaj nekaterimi, ste se verjetno že vsi vsaj 1x v življenju srečali, morda v vlogi agresorja ali žrtve... Zanima me, kakšne obrambne mehanizme ste si izgradili, da ste se, ali se še, ubranili pred vsemi temi duševnimi manipulacijami oziroma nasiljem, ki v bistvu deluje zelo podtalno in zato bolj prefinjeno in uničujoče? Morda niste niti zapazili, da ste eden od teh, ki manipulira, ali ta, ki je manipuliran?  ;)


Exo, moj dragi exo, prav rad bi najprej prebral iskrene odgovore, mnenje iz tvoje strani.

Moji mehanizmi so: jeza, žalost, smeh, krohot, ubogi-mene, ubogi-on, samozavesten-jaz, samozavesten-on...

hm le kaj naštevam... čustva?  :o :o :o so to potem podtalna ali nad-talna...

Zato samo bodi, kot list ki pada iz drevesa. Se ne sprašuje ali ga bo zaneslo levo ali desno. Pada, kakor ga nosi. In takrat boš najbolj v celoti s stvarstvom. Samo bodi.

Prispodoba reke, je precej podobna, reka teče in se ne ozira na ovire, teče svojo pot, po svojih zakonih in pravilih. Samo je. Čudovita.

No ljudje smo mal več, smo bitja, ki vse to vidijo in opazujejo. Kam se postaviš v kako vlogo, pa odločaš sam. Dokler so zadeve na podtalnem nivoju, se jih NE-zavedaš, ko so nad-talno se jih. Torej si že mal odlepljen od zemlje...

;D ;D ;D

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 03.08.2004 at 19:54:02


apostat wrote on 28.07.2004 at 11:56:28:
Psihično posilstvo (vsiljevanje drugemu, kako naj misli in čuti), ustvarjanje občutka krivde pri drugem, emocionalni odmik (odklanjanje konfrontacije), popredmetenje drugega, mistificiranje drugega (vsiljevanje nam ustreznega doživljanja resničnosti), stalno izzivanje krize v medoosebnih odnosih (izsiljevanje s samomorom), onemogočanje iskrenosti, destruktivni odnosi z občasnimi izlivi ljubezni.....

S temi občutki, vsaj nekaterimi, ste se verjetno že vsi vsaj 1x v življenju srečali, morda v vlogi agresorja ali žrtve... Zanima me, kakšne obrambne mehanizme ste si izgradili, da ste se, ali se še, ubranili pred vsemi temi duševnimi manipulacijami oziroma nasiljem, ki v bistvu deluje zelo podtalno in zato bolj prefinjeno in uničujoče? Morda niste niti zapazili, da ste eden od teh, ki manipulira, ali ta, ki je manipuliran?  ;)


To so zelo perverzna dejanja s strani agresorjev. Če inteligentna žrtev to v vsebini prepozna, se lahko reši le tako, da teče daleč stran, and never look back. Naj agresorji sami sebe požrejo. Če pristaneš na vlogo žrtve, pa jih s tem samo hraniš. Če je nekdo tako destruktivno prilepljen nate, je to edini obrambni mehanizem. Ti si sveže mlado meso, valjda, da imajo tu največ užitka. Zato sem izbrala pojem perverznosti. Ker to tudi je. Neka patologija, ki s tabo neposredno nima zveze, zato si je tudi neinteligentno nabijat krivdo zarad tega. Samo stran, daleč stran. To ni ljubezen ali skrb. To ni zdravo. It's insane.



Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by apostat on 04.08.2004 at 10:47:39


Mae wrote on 03.08.2004 at 19:54:02:
To so zelo perverzna dejanja s strani agresorjev. Če inteligentna žrtev to v vsebini prepozna, se lahko reši le tako, da teče daleč stran, and never look back. Naj agresorji sami sebe požrejo. Če pristaneš na vlogo žrtve, pa jih s tem samo hraniš. Če je nekdo tako destruktivno prilepljen nate, je to edini obrambni mehanizem. Ti si sveže mlado meso, valjda, da imajo tu največ užitka. Zato sem izbrala pojem perverznosti. Ker to tudi je. Neka patologija, ki s tabo neposredno nima zveze, zato si je tudi neinteligentno nabijat krivdo zarad tega. Samo stran, daleč stran. To ni ljubezen ali skrb. To ni zdravo. It's insane.



Hm, poraja se mi več vprašanj:

- kam bežati, če nimaš kam, recimo strehe nad glavo
- kako naj žrtev realizira, da mora bežati, če ji nihče ne pove, da je v nevarnosti
- kako naj žrtev zazna, da je sploh žrtev, da bo znala ukrepati
- kaj pa potem, ko žrtev ubeži agresorju, kako naprej

Se mi zdi, da stvari sploh niso tako enostavne, kot se zdijo na prvi pogled..... :-/

Inteligentnost "žrtve" je verjetno odvisna tudi od starosti?

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 04.08.2004 at 22:48:16


apostat wrote on 04.08.2004 at 10:47:39:
Hm, poraja se mi več vprašanj:

- kam bežati, če nimaš kam, recimo strehe nad glavo
- kako naj žrtev realizira, da mora bežati, če ji nihče ne pove, da je v nevarnosti
- kako naj žrtev zazna, da je sploh žrtev, da bo znala ukrepati
- kaj pa potem, ko žrtev ubeži agresorju, kako naprej

Se mi zdi, da stvari sploh niso tako enostavne, kot se zdijo na prvi pogled..... :-/

Inteligentnost "žrtve" je verjetno odvisna tudi od starosti?


Ja, stvari sploh niso enostavne. Zakaj pa se ne bi lotili neenostavnih stvari. Kot izziv npr.

V ljubezni velja, there is no colour, age or border. Enako bi lahko veljalo za inteligentnost ali kaj drugega. Zakaj bi bila inteligenca povezana s starostjo. What has age got to do with it ?!

Pa zakaj ti mora nekdo povedat, da si žrtev. Pa zakaj ti mora sploh kdo kej povedat. Ene stvari enostavno veš. A ti ni še nikol kliknl That's it. Sej neki tut sam veš, a ti mora kdo to povedat ?!

Če žrtev ne zazna, da je žrtev, kaj pa vem, potem se verjetno tudi ne more kvalificirati kot žrtev. Tuki premal vem. Če pa že zaznaš in se sprašuješ kako se temu ubraniti, potem je neki na tem.

Kam bežati ?! Seveda strehe nad glavo ne čakajo kar tja v en dan nate, na čas, ko boš ti tja pribežal. Prvi korak, začni razmišljati o ustvarjanju pogojev, da bo taka streha nekoč obstajala. Ne vem, najem, varčevanje, nakup. To ni nič enostavno. Ampak itak moraš enkrat na svoje, al boš kar tam, ne vem. Pa tuki ne govorim o tebi osebno.

Z mojega vidika je to edina rešitev. Videti kakšno realnost v vztrajanju, pa je najverjetneje še težja pot. Ostati in bodisi to naprej vzdrževati in tolerirati, bodisi nekaj spremeniti, pri sebi, mogoče tudi pri drugih, to je šele težko. Ne vem, kaj bi rekla. F***.

Zna pa celo bit, da je tudi ta druga pot izvedljiva. Če vsak tak moment ozavestiš in jo takoj ko se pojavi transformiraš. Stopiš v boj. Pričuješ, prepričuješ, vlagaš, vlagaš, vlagaš, pogovarjaš, sprašuješ, poglabljaš, nasprotuješ, ljubiš, se zanimaš, premikaš, ipd. To je počasnejša pot, in kot je fizikalni zakon, akcija obrodi reakcijo. Mogoče boš pa čez par let presenečen, kako se je s tvojo pomočjo situacija spremenila na bolje, za vse. Moraš pa res biti committed and persistent. Če pa uspeš biti to dvoje, potem resnično nisi ti tisti, ki je žrtev. Zanimivo, kako je lahko rešitev blizu, in vloge sploh niso take, kot se na prvi pogled zdi. Hmm. Vse je v glavi. Če ostaneš in se imaš za žrtev, potem je na mestu izrazoslovje kot npr. nositi ta križ. Ne vem katera perspektiva na svet je tebi blizu. Lahko nosiš križ, lahko se ga trudiš odložiti. Lahko ga pustiš doma in greš.

All is possible !! Je pa ta all funkcija realnosti, ki si jo pravzaprav sam ustvariš najprej v glavi. Greš v tisto smer, kjer vidiš pot, kjer je na koncu izhod/vhod. Ozri se and proceed.

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Lilith on 03.01.2005 at 15:04:06


Mae wrote on 04.08.2004 at 22:48:16:
Pa zakaj ti mora nekdo povedat, da si žrtev. Pa zakaj ti mora sploh kdo kej povedat. Ene stvari enostavno veš. A ti ni še nikol kliknl That's it. Sej neki tut sam veš, a ti mora kdo to povedat ?!

Če žrtev ne zazna, da je žrtev, kaj pa vem, potem se verjetno tudi ne more kvalificirati kot žrtev. Tuki premal vem.



Zato, ker lahko leta in leta živiš v toliko zaprtem okolju, da si misliš, da je tako normalno. Da je normalno nejasno občutiti tesnobo ipd.
Zdaj mi je padla na pamet zgodba deklice, osnovnošolke, ki je sošolki povedala, kaj oče počne z njo, kot da bi bilo to nekaj normalnega. In je zanjo tudi bilo. Ni vedela, da gre za zlorabo. Mislila je, da pač tako je v vseh družinah. Kakor pes sprejme dejstvo, da je ves čas na verigi in pogosto tepen. Šele odziv sošolke ji je dal misliti.... Jo je spoznanje dodatno travmatiziralo? Prvi hip gotovo. A dolgoročno gledano ima sedaj v življenju več možnosti kot bi jih imela, če bi zloraba ostala neodkrita.

Pa ni treba sedaj reči, da pri otrocih je drugače kot pri odraslih. Tudi odrasli lahko dolga leta gojimo določene vzorce, misleč, da je to edino pravilno.
Ker so edini, ki jih poznamo.


Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 03.11.2005 at 20:44:45


Lilith wrote on 03.01.2005 at 15:04:06:
Zato, ker lahko leta in leta živiš v toliko zaprtem okolju, da si misliš, da je tako normalno. Da je normalno nejasno občutiti tesnobo ipd.

Pa ni treba sedaj reči, da pri otrocih je drugače kot pri odraslih. Tudi odrasli lahko dolga leta gojimo določene vzorce, misleč, da je to edino pravilno.
Ker so edini, ki jih poznamo.


Ne ne bom rekla.  :)

Se strinjam z zgoraj povedanim, vendar mislim, da odrasli oz. tisti, ki postavlja vprašanja je vsaj deloma nekako povezan z zunanjim okoljem in do neke mere informiran in do neke mere ozaveščen ...

jaz se bolj načeloma sprašujem o definiciji žrtve. ali je nekdo žrtev, če tega kot tako ne zazna.

vsekakor tisti, ki zazna, da je žrtev (ki sprašuje, išče in prosi za pomoč), potrebuje slišati odgovore itd... da bo lahko ozavestil ravno te dolgotrajne 'normalne' vzorce in jih transformiral 'v druge normalne vzorce'   ;)
.

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by ixtlan on 03.11.2005 at 23:03:14


Mae wrote on 03.11.2005 at 20:44:45:
jaz se bolj načeloma sprašujem o definiciji žrtve. ali je nekdo žrtev, če tega kot tako ne zazna


Rose žrtev si, če se kot žrtev počutiš

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by t on 04.11.2005 at 10:21:50


Mae wrote on 03.11.2005 at 20:44:45:
jaz se bolj načeloma sprašujem o definiciji žrtve. ali je nekdo žrtev, če tega kot tako ne zazna.


Ali je nekdo žrtev potresa, čeprav ga je zasulo med spanjem - in se kot žrtev ni zaznal?

U bistvu ne gre toliko za žrtev in njene percepcije, temveč za našo percepcijo nekoga, ki ga razglašamo za žrtev ali pa tudi ne.

Marsikdo pa se tudi zaznava kot žrtev, čeprav bi mu to le težko priznali, marsikdo tudi hoče biti zaznavan kot žrtev ali pa še vedno igra na karto žrtve, ker vidi v temu določene koristi.

Gre za merila, ki jih postavimo širše in po možnosti čim bolj objektivno, saj nas subjektivna merila lahko prehitro pripeljejo do popolnih nesmislov (to, da je nekdo žrtev samega sebe, svojih prepričanj in dejanj, je eden od velikih nesmislov - še posebej, če ne najdemo nobenih drugih objektivnih faktorjev).

Po moje se je zato vedno potrebno vprašati žrtev česa ali koga naj bi nekdo bil, seveda tudi žrtev zakaj - zanimivo, da žrtev še vedno najprej pomeni žrtev za nekaj; če je vse skupaj na subjektivnem nivoju, potem je v ozadju tudi neka subjektivna igra dobička.
Šele proti koncu pridemo do tega, da je nekdo žrtev negativnega delovanja nekoga drugega, ki preko škodovanja uveljavlja neke svoje cilje - tu pa za nekoga lahko takoj rečemo, da je žrtev, takoj ko je škoda (gre za materijo, telo, na koncu tudi za psiho - jeba psihe je v tem, da je praktično zelo težko ocenljiva in ponavadi tudi zelo subjektivna), ki jo utrpi, večja od koristi, ki jih je imel.



uživajte!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by lola on 04.11.2005 at 12:23:29

Zgodilo se je v Sloveniji. Zakonca, oba invalida, ki oba zase potrebujeta pomoč pri vsakdanjem življenju in negi, torej nista samostojna, sta si želela otroka. Ki ga seveda nista mogla sama spočeti, zato je bila potrebna umetna oploditev. In želja se jima je uresničila. Ker je žena grozila, da bo šla do vseh mogočih institucij, da bo dosegla svoje. In ker se dandanes toliko poudarjajo vse človeške pravice, je seveda dosegla svoje.

V mojih očeh je to izsiljevanje za dosego svojega neizmernega egotripa. Tega otroka njegova starša nista sposobna negovati in vzgajati, ves čas bosta potrebovala 24 urno pomoč, ki jo bo najbrž (so)financirala država. Šlo je predvsem za njuno željo, ki je naenkrat postala njuna temeljna pravica. Ali je res tako?

Ta otrok je žrtev njune sebičnosti in neodgovornosti.

Ali se bo sam kdaj počutil kot žrtev? Morda nikoli, morda pa takrat, ko bo moral sam skrbeti za svoja starša, ki jima bo nadomeščal neizpolnjene želje in ga bosta priklenila nase na vse mogoče načine. Saj je to vendar njuna pravica (Dvomim, da bosta ob odraščanju otroka razmišljala drugače, saj je bila že v startu v ospredju izključno njuna želja/pravica).

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 04.11.2005 at 19:58:26

Ja, no. Potegnt eno definicijo iz tukaj povedanega je zelo ... težko, namreč pravite, da po eni strani si žrtev, če se tako percipiraš, po drugi strani, če se tako ne percipiraš obstaja verjetnost da vseeno si žrtev, pač zaradi objektivnih okoliščin (beri: višje sile), če pa nisi tudi to, pa slej kot prej, torej s časom ugotoviš, da te je nekdo nekoč zmanipuliral, torej si žrtev bil, ne da bi to tedaj vedel, ergo, si po definiciji žrtev v vsakem primeru. Od tukaj naprej, sklepam, da že s prihodom na ta planet postaneš žrtev. To se mi pa sliši precej doktrinarno obarvano ... Moram rečt, da se še najbl strinjam z ixtlanovo potrditvijo mojih slutenj, ker se mi tudi še najlepše uklopi v kontekst izhodiščnega posta tega topica.

:)

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by ixtlan on 04.11.2005 at 22:45:46

biti žrtev je stanje duha, nima veze kaj ti je nekdo naredu pa po možnosti niti nisi vedel

čeprav si bil "žrtev manipulacij", "žrtev vojne", žrtev tegapatega (besednih zvez je kar nekaj), ni treba, da se poj tudi počutiš kot žrtev... v situaciji, ko bi se lahko počutil kot žrtev, se lahko tut mal pomatraš pa pogledaš širšo sliko in rečeš "aha, tu je sporočilo" in v tistem trenutku nehaš biti žrtev. žrtev je tisti, ki se sprašuje "ojoj, zakaj se to ravno men dogaja...." "ko sem jaz bogi..." "kakšni so ljudje do mene"... to je lohk dost nevaren state of the mind, še posebej, če je konstanten ... je pa res, da je "žrtev" en temeljnih arhetipov po Jungu in da naj bi ga imel vsak prirojenega, dokler po možnosti ne pogruntaš, da ni lih najbolj konstruktiven in uporaben....

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by leonarda on 05.11.2005 at 12:10:47

Iz neskončno možnosti, je zgodba na to temo lohk tud taka

Otrok, od kterga starši zahtevajo, da misl in čut tko, kot je njim volja, se v čist zgodnjem otroštvu ubran tko, da zapre vse rulete okrog tega kar je, da si zagotovi neko kvazi sprejetje v družini, ki mu v tem obdobju pomeni bistvo preživetja.

Odtujen od lastnih čustev, občutkov,... je je pač nihče, ki začne na drugi strani  rulet zadovoljevat potrebe in pričakovanja teh, katerih ljubezen si želi pridobit.

In ker ne ve, da pr ljudeh, ki sami sebe ne sprejemajo, nima šans, da bi mu to uspel, se mu začne prebujat uporništvo.

Seveda med tem odrašča in vzorčki se že širjo na prjatle pa sošolce,... in uporništvo raste, strahovi pa tud...

In pol jih ma že skor 18 pa si u nekem trenutku groze, izmed možnosti it domov in spet odšpilat v scenariju, k ga že tok dobr pozna, al pa ne it domov, odloč za to drugo, ker pač ne ve, da so mu starši ves čas nudl vso ljubezen, v kvaliteti in kvantiteti k jo paš premorejo.

In, ker od sebe ne mormo pobegnt, pridno nese vse svoje vzorčke sabo.

In leta minevajo... in ker uporništvo v svoji osnovi zahteva pogum, mu to pomaga, da raziskuje podne svojga lajfa in začne odkrivat spam u svoji notranjosti.

Ampak dolga je pot do rulet in vsi mehanizmi so zakodirani in vse kode je takrt, delč nazaj, zanalašč pozabu, da jih nebi kdo odkril.

Lepo počas se jih lot na roke in bl k jih odpira, bl vid, da je lako svojim staršem resnično hvaležen, da sta bla taka, kot sta bla, sej drgač on nikakor nebi bil to, kar je -  cela fora mu je to kar je in temu iz obeh strani rulet začne poklanjat vso ljubezen, ki jo je do dans uspel razvit.

btw - to je drgač moja osebna izkušnja   :D

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by t on 05.11.2005 at 12:32:53


ixtlan wrote on 04.11.2005 at 22:45:46:
biti žrtev je stanje duha, nima veze kaj ti je nekdo naredu pa po možnosti niti nisi vedel

čeprav si bil "žrtev manipulacij", "žrtev vojne", žrtev tegapatega (besednih zvez je kar nekaj), ni treba, da se poj tudi počutiš kot žrtev... v situaciji, ko bi se lahko počutil kot žrtev, se lahko tut mal pomatraš pa pogledaš širšo sliko in rečeš "aha, tu je sporočilo" in v tistem trenutku nehaš biti žrtev. žrtev je tisti, ki se sprašuje "ojoj, zakaj se to ravno men dogaja...." "ko sem jaz bogi..." "kakšni so ljudje do mene"... to je lohk dost nevaren state of the mind, še posebej, če je konstanten ... je pa res, da je "žrtev" en temeljnih arhetipov po Jungu in da naj bi ga imel vsak prirojenega, dokler po možnosti ne pogruntaš, da ni lih najbolj konstruktiven in uporaben....




U bistvu je stvar še bolj zapletena - biti žrtev je moralno stališče, ki prinaša koristi in za katerega si ni potrebno preveč prizadevati - dovolj je že, da se razglasiš za žrtev.

Po eni strani lahko gre najprej za stanje duha, kjer se nekdo prepozna kot žrtev česarkoli, vendar pe je prioblem, ko se naenkrat stališče žrtve začne uveljavljati kot nekakšno stališče moči, kar pa je samo po sebi protislovje, ki ne zdrži (recimo klasičen primer bi (poleg katoličanov) bili Židi, ki so bili marsikdaj žrtve nasilja zaradi svojega porekla, čeprav se v zadnjem času dogaja, da so Židje to svojo pozicijo žrtve začeli izkoriščati kot pozicijo moči, ki jim opravičuje njihove nadaljne nečednosti - u bistvu jim pozicija žrtve omogoča to, da se uspešno izogibajo vsakršnim kritikam njihovega početja, saj se lahko takoj postavijo v pozicijo žrtve in svojega kritika takoj obtožijo antisemitizma...).

U bistvu smo z začetkom krščanstva priče temu, kako pozicija žrtve postaja pozicija moči (Jezus je prva žrtev, ki je s svojo žrtvijo stopil direktno na najvišjo pozicijo in to se sedaj nenehno tako ali drugače reciklira, najprej kot žrtvovanje na mini nivoju posameznikov, kjer se postavlja kot vrednota, nato pa kot čaščenje zgledov raznih žrtev (seveda predvsem tistih, ki so ideološko primerne).

(u glavnem je pozicija žrtve skorajda neuničljiva, dovolj pa je že to, da se za žrtev razglasiš in nato vsakega, ki ti te pozicije ne prizna uporabiš kot dokaz za to, da si žrtev)



uživajte!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 05.11.2005 at 18:10:41

Leonarda: ''Ampak dolga je pot do rulet in vsi mehanizmi so zakodirani in vse kode je takrt, delč nazaj, zanalašč pozabu, da jih nebi kdo odkril. ''

Bravo, to je dobr !  :)

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 05.11.2005 at 18:25:22


t wrote on 05.11.2005 at 12:32:53:
...vendar pe je problem, ko se naenkrat stališče žrtve začne uveljavljati kot nekakšno stališče moči ...

... omogoča to, da se uspešno izogibajo vsakršnim kritikam njihovega početja...

(u glavnem je pozicija žrtve skorajda neuničljiva, dovolj pa je že to, da se za žrtev razglasiš in nato vsakega, ki ti te pozicije ne prizna uporabiš kot dokaz za to, da si žrtev)


to je tut res. torej je žrtvovanje v bistvu 'time-out karton', oz. neko pribežališče, azil, vdaja, vendar regularno, na način, ki ga podpira in odobravajo pravila sistema. se prepoznati kot žrtev takrat ko (roko na srce) ne moremo več, ne zdržimo več, ko kričimo za pomoč od zunaj, ko dobesedno zahtevamo pozornost od zunaj, torej je to kot nek preživitveni nagon, tako kot bolezen, v katero se zatečemo, ker ne moremo več, zato, da pridobimo čas (ozdravimo), da gremo lahko nazaj v igro.

torej zakaj se potem vendar sliši kot da ima beseda žrtev negativen predznak ? ja, že vem, negativno v bistvu ni negativno 'per se' ampak samo nasprotni pol od pozitivno.

torej je vse ok, biti žrtev je 'joker', biti žrtev je samo interesna sfera, moč, kot praviš t, moč/energija zaradi preživetja/obstoja.

op.: torej, v okoliščinah, kjer dotični subjekt ne vidi drugih možnosti/izhoda. last resort/escape clause. stranski izhod, vse legalno.

:)

trying not to be judgemental ... kaj pa potem, ko žrtev ugotovi, da ji je v tej vlogi čist fino ... ko se lepo navadi ... in želja po vzpostavitvi 'normalnega' stanja mine. vem, da se zapletam.

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by ixtlan on 05.11.2005 at 20:48:01

leonarda, odtujenost od staršev, če si bila na nek način otrok sirota, brez pravega posluha z njihove strani in podpore ... vse to ti je pomagalo, da nisi zašla s svoje lastne poti... transcendenca "otroka-sirote" je "mistik". to je pa tut moja zgodba

t, kar se Kristusa tiče, k si ga prov lepo na mestu izpostavu - on je dobr vedu kaj dela in zakaj se "žrtvuje", imel je odličen cilj in namen, uresničljiv le na način kot se je izteklo - z njegovo križovo potjo. do konca mu je uspelo ohranit in izžarevat energijo ljubezni namesto energije žrtve... in ravno to ga je naredilo nekaj posebnega, ravno zato se ga še danes spominjamo, zato so se njegova učenja ohranila

midlim, da je poor-me dramo (vloga žrtve) in bitko za energijo dovolj dobro opisal Redfield v Celestinski prerokbi... legalno, regularno, negativno, votevr... Rose, mislim, da v vlogi žrtve niti v drami žrtve nikol ne morš bit zares srečen... dolgoročno pa zboliš. posledica prikrite indirektne agresije oz. pasivne agresije je rak, posledica vloge žrtve pa AIDS. zato je tudi tako razširjen v Afriki, med prostitutkami, homoseksualci, tako ali drugače zatiranimi, žrtvami družbe, ki se tako tudi počutijo... nekateri so pa samo prenašalci HIVa

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by gape on 06.11.2005 at 12:30:38


lola wrote on 04.11.2005 at 12:23:29:
Ta otrok je žrtev njune sebičnosti in neodgovornosti.

mogoče se bo pa glih ta otrok izučil absolutnega sprejemanja, sej bo meu take pogoje ... že u mladih letih se mu bo zakodiralo v telo da je dobro pomagat manj sposobnim.

*
In ker se dandanes toliko poudarjajo vse človeške pravice, je seveda dosegla svoje.  
*
a ni pravilno ... sej je človek ...

kot sm že zapisu ... ne more bit to:
*izključno osebne odgovornosti za položaj posameznika v družbi*
vodilo ... sploh ko pride do ljudi s posebnimi potrebami
http://www.handyworld-si.com/slo/

ne more in ne sme

* V mojih očeh je to izsiljevanje za dosego svojega neizmernega egotripa. *
marsikoga poznam, ki mu je najvišji cilj v življenju, ki si ga sploh zmore predstavljat to, da nadaljuje svojo vrsto, po svoji podobi - s svojim otrokom ...
dobr vemo da marsikdo mentano ni sposoben met otrok, pa jih ma, ker kao lahko za njih skrbi, ker ma dohodek ... bljahhh

nč ne rečem ... lahko da tud onedva mentano nista sposobna otroka vzagajat ... ne vem ... je od primera do primera odvisno, ne moreš in ne smeš pa nekoga določt da mu ne grejo človekove  pravice (met otroka, pa čeprov s pomočjo umetne oploditve) ker je invalid!

imho!


*  Ali se bo sam kdaj počutil kot žrtev? Morda nikoli, *
natanko, morda nikoli ...
morda pa se bo izučil poti, ki jo je treba hodt in jo bo hodu ...
ne moreš vedet ... kolk ga bosta nase navezala ... ne moreš vedet ...
(lahko da veš, ker poznaš konkreten primer ... but ...)




Mae wrote on 04.11.2005 at 19:58:26:
Od tukaj naprej, sklepam, da že s prihodom na ta planet postaneš žrtev.

v bistvu ... v veliki večini ... tko je zastavljen program pri veliki večini staršev ... dokler odrasteš spoznaš moč žrtve ... in to na žalost ne da se(be, del sebe, nekaj svojega časa - pozornosti) žrtvuješ za neki dobrega, ampak ... da žrtev si ... sam ...

in to tud tko je, dokler se ne ozavestiš ... za veliko večino ljudi ... redki so ljudje ki tega vzorca iz svoje okolice niso prejeli ...



ixtlan wrote on 04.11.2005 at 22:45:46:
je pa res, da je "žrtev" en temeljnih arhetipov po Jungu in da naj bi ga imel vsak prirojenega, dokler po možnosti ne pogruntaš, da ni lih najbolj konstruktiven in uporaben...




t wrote on 05.11.2005 at 12:32:53:
U bistvu smo z začetkom krščanstva priče temu, kako pozicija žrtve postaja pozicija moči (Jezus je prva žrtev, ki je s svojo žrtvijo stopil direktno na najvišjo pozicijo in to se sedaj nenehno tako ali drugače reciklira




Mae wrote on 05.11.2005 at 18:25:22:
kaj pa potem, ko žrtev ugotovi, da ji je v tej vlogi čist fino ... ko se lepo navadi ... in želja po vzpostavitvi 'normalnega' stanja mine.

kolkr jest vidm, slej kt prej padeš do dna ... se začneš zbujat - ozaveščat .. svinjak ... standard ... al pa polje ...
to je vse lepo in prov, da se tega ne gremo, mi k žrtve nismo, se tko ne doživljamo ...
obstajajo pa ljudje, ki so invalidi ... npr
in oni se tuki notr nekak morjo navadt, da jim je 'lepo' ...
npr., da ostalih skupin ne naštevam ...
in mi jim res tega ne bi smel onemogočat ...
življenja ... kot sm že stopetdesetisočkrat reku ... sploh ne pri današnji tehnologiji ...



ixtlan wrote on 05.11.2005 at 20:48:01:
mislim, da v vlogi žrtve niti v drami žrtve nikol ne morš bit zares srečen... dolgoročno pa zboliš. posledica prikrite indirektne agresije oz. pasivne agresije je rak, posledica vloge žrtve pa AIDS. zato je tudi tako razširjen v Afriki, med prostitutkami, homoseksualci, tako ali drugače zatiranimi, žrtvami družbe, ki se tako tudi počutijo... nekateri so pa samo prenašalci HIVa

še nkol vidu to tko zapisan ... dobr si to postavu ... kje si to pobral?

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by leonarda on 06.11.2005 at 16:08:21


gape wrote on 06.11.2005 at 12:30:38:
obstajajo pa ljudje, ki so invalidi ... npr


Pa tud u tem primeru se more za vlogo žrtve sam odločt, če to hoče bit - kr ne pride sama po seb, kot naravna posledica stanja.

Pznam človeka na invalidskem vozičku, k je u treh letih ful uspel kot podjetnik.

Dela 24 ur na dan in ustvarja svojo verzijo zgodbe o uspehu.

Lohk, da je to beg pred sabo, loihk je dokazvanje, lohk je velik stvari, k se mu ponujajo, da jih podela, če se bo za to odloču, ampak vloge žrtve definitivno ni umes.

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by ixtlan on 06.11.2005 at 22:39:59


gape wrote on 06.11.2005 at 12:30:38:
kolkr jest vidm, slej kt prej padeš do dna ... se začneš zbujat - ozaveščat .. svinjak ... standard ... al pa polje ...


ja padci so, so bli in zmerj bojo...k se s tem sprijaznis, se tut lazje poberes...ni ti treba lezat v blatu, razen ce v tem na nek sprevrzen nacin ne uzivas (pa smo spet pri drami zrtve)


gape wrote on 06.11.2005 at 12:30:38:
še nkol vidu to tko zapisan ... dobr si to postavu ... kje si to pobral?


sem bil na parih zanimivih treningih kjer so informacije kar dezevale

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by Rose on 08.11.2005 at 00:21:49


ixtlan wrote on 05.11.2005 at 20:48:01:
mislim, da v vlogi žrtve niti v drami žrtve nikol ne morš bit zares srečen... dolgoročno pa zboliš


Se prau, da so se vsi oboleli/bolni nekoč, ali pa se še v bistvu ''žrtvujejo'' oz. igrajo to vlogo.

Dobesedno: srečni so - ki odvržejo ta kostum.

:)

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by leonarda on 10.11.2005 at 12:10:00


TheONE wrote on 10.11.2005 at 10:59:32:
dokler se ne zavedas da si del neke celote kjer je vse dovoljeno in ne uzivas v tistih stvareh ki se ti ponujajo oziroma ne spravis samega sebe skupaj da dojames da si ti tisti ki lahko naredi marsikaj tok casa lahko zivotaris in se zgovarjas da si zrtev in ko to naredis je zgodbe o uspehu konec...

na misel mi je prisla ena zelo lepa knjiga o budizmu kjer se opisuje od rojstva naprej ko nekdo postane oseba ki bi lahko imela ves tedanji svet pod sabo kot vladar vendar se preko svojih notranjih prepricanj pocasi odloci da postane nic in z tem postane mnogo velicastnejsi od tistega kar bi lahko bil

in ce bi znali poslusat vsi svoje notranje glasove tiste ki jih cutimo globoko v sebi in ce bi lahko nosili srce nad glavo bi bil vsak zelo blizu tistega zaradi cesar naj bi sploh obstajal...

zdej pa kdo je tok mocan da sprejme odlocitve ki mu v tej obliki na tem mestu pomenijo skodo ali pa slabse stanje naj se vprasa vsak sam....pomagamo si pa itak lahko le sami ko dozorimo in boh ne daj obtozevati druge za svoje probleme dejanja nacin zivljenja in razmislanja


mi je zadogajal, da bi tale qute nalimala ke, u eno drugo zgodbo, k ji je naslov Zakaj...

pa ne bom, ker ne poznam tvoje vole, pa bi jo mogoče s tem kršla, to pa nočm   :-*

bo že tko prov, da to ostane tle, k itak bere najbž usak use...

...če pa ne, je pa itak tud to na prov

Nej vam bo vsak trnutek čudovit!

Title: Re: Prikrita indirektna agresija
Post by leonarda on 10.11.2005 at 14:59:40


TheONE wrote on 10.11.2005 at 13:19:02:
leonarda....

povej tocno kam oziroma kje je Zakaj...

pa pridem se tam mal prebrat pa kaj napisat :)

dons je itak dan dovoljen za vse

pa pa


Dan je zmeri dovoljen za vse... ;)

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=spolnost;action=display;num=1131367399

uživej v branju  :)

Nej vam bo vsak trenutek čudovit!


Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.