Kvantna teorija ne zanika fizikalnih zakonov na ravni atomov, molekul, spojin, teles... Gre le za delce, manjše od atomov, t.i. kvantne delce, iz katerega je sestavljen atomski ovoj in nejgovo jedro. Vibracije/sevanja teh delcev ustvarjajo  t.i. kvantna polja. Eno takih je npr, tud gravitacijsko, ki ga z medsebojnim učinkovanjem atomov/molekul ni možno pojasnit, kljub temu da se sile, ki zarad nje učinkujejo na ravni  teles, da izmerit.  Kolikor jest zastopim zadevo, so  ta kvantna polja osnova zvesti, ne pa atomi in molekule. Oz. drugače povedano, kolpas valovnih fukncij v teh kvantnih polj  povzroči zavest. Tko naj bi razlagli tud dejstvo, da nevroni sami v možanih nikol ne bi mogl sami z medsebojno interekacijo (glede na število celic, molekul in atomov/eletronov iz katerih so sestavljeni) zajet, shranit pa sprocesirat tolk informacij, kot jih za eno normalno funkcioniranje živega bitja potrebno. Za primerjavo: samo valovna funkcija enega kvantnega delca lahko kolapsira (se prebere, ustvari, zajame...) na neskončno možnih oblik in načinov, vsak posamično pa je  lahko nosilec informacije...

Jest tud ne verjamem, da se je mogoče vsakega tega kolapsa valovne fukcije, npr. elektrona, zavedat. Zavedanje seveda ustvar medsebojna sinhronizacija kolapsov, ki  se dogaja na mentalnem/astralnem  nivoju in v skladu s tako ustvarjeno sliko  dojema lastnosti  teles, ki se sicer obnašajo po newtonovih fizikalnih zakonih. Tle, na nivoju zavesti je ena naša kreativna svoboda zajemanja  iz neskončnega kaosa v nekaj tukaj in zdaj, tam domujeta duša in naš astralno/mentalni plan, ki se preliva v materialnega oz. od njega nazaj. Ena vez po moje mora bit, ki zadeve  kreira, vodi, soustvarja, preliva, sinhronizira in  ki združuje  informacije in energijo v kreativno inteligenco. Men se zdi valovanje kvantnih delcev, ki  kolapsirajo v materilane delece, ko jih 'zajame' zavest, za to strašno prikladna zadeva. Iz tega principa obnašanja kvantnih delcev se da dost stvari izpeljat (alokacija/vseprisotnost  kvantnih delecev, kozmična zavest, halogramske slike, telepatija...).  

V svetu psihičnega   nč ne poteka  po vzročno-posledičnem ključu v linearnem teku času in 3 d prostoru in ker ta psiha tud kreira  našo vsakokratno objektivno fizično stvarnost, z njo lahko vzpostavlja korespondenco tud izven zakona  vzročnosti. Psiha si vzame priveligij, da se s   t.i. objektivno realnostjo enostvano 'poklopi', česar mi ne štekamo in  ker zavestno tega ne znamo nardit/izzvat, temu pravijo  eni  naključje,  drugi pa vsaj smumimo, da gre za teplepatijo,  jasnovidnost, komunikacijo skoz tazgornjo čakro...  

Jungu so se taka nakjučja začela mal preveč pogosto dogajat, zato jh je začel sistematično proučevat. Odkril je eno odstopanje od statistične verjetnosti, to pa ga je prepričalo v obstoj pojava, ki ga  poimenoval sinhroniciteta. To je   pojav, ko   psihičnie vsebine, (predvsem misli z močnejšim čustvenim nabojem - afekti)  skreirajo fizično okolje, skoz katerga jih je mogoče čutno zaznat.  Naša volja/namera pr tem ni tolk pomebna kot je spoznanje, da se to dejansko lahko  dogaja. Na tem principu sinhronicitete gradi  tud vsa astrologija. Ko v ta princip spoznaš za legitimen in mu verjameš, postaneš bolj  pozorn na znamenja, skoz katerga se uresničje. Ko spoznaš, da t.i.  naključja morda  niso le naključja, se s tem spoznanjem da dost pomagat.  

to je ja neki najlepšiga ... temu se reče it s tokom, delat prave stvari v pravem trenutku. prej pa bit potrpežljiv ...

to od golov in to, se mi zdi bolj vpliv planetov & stuff, ker je pač reč tko nastavljena da take in podobne reči dobr grejo v tem času ('dobrim' ljudem), vesolje to podpira ...

v kolektivni zavesti pa je pomoje napisan samo to, da zdele pač vse dobr gre, ker je velik del ljudstva na dobr naštiman ... podatki so pa kuitak tm napisani ... od vseh in vsi mamo dostop do tja ... kdo pa tem podatkom pol verjame ... to je pa že druga zgodba ...

tisto o sebstvih & stuff mi je blo pa vseen mal preveč ...