Lilith
5
Offline
..to be more like me and less like you...
Posts: 1554
|
Naj bo naše hrepenenje po navezanosti še tako močno, je v nas očitno še nekaj, kar si želi samote, svobode in ločitve. Prav o tem govori klasični mit o Dafni in Apolonu.
Dafna, Dianina hčer, ki se ne želi vezati, s svojo lepoto vzbudi Apolonovo pozornost in bog se zaljubi vanjo. Zasleduje jo, a mu zbeži. Beg mlade ženske pred velikim Apolonom je ključni prizor zgodbe, ki nam lahko pomaga razumeti sanje o begu in tista obdobja v življenju, ko v stiski bežimo pred navezanostjo. V begu pred intimnostjo je nekaj privlačnega, tako za tistega, ki beži, kot za onega, ki zasleduje.
Apolon dopoveduje Dafni, da ni njen sovražnik, da je opravil velika dela, da zna prerokovati, navdihovati glasbenike in je arhetipski zdravnik. Dafne njegove prošnje ne ganejo in še kar beži. Ko vse kaže, da jo bo Apolon naposled ujel, pokliče Dafna na pomoč očeta Peneja, rečnega boga. Usliši jo in jo postopoma spremeni v drevo.
Dafno lahko vidimo kot nedotaknjeno dušo, ki beži od duha kulture, apolonskih dosežkov razuma, umetnosti in celo ozdravitve. Pogosto čutimo, da nekaj v nas noče biti razumljeno ali ozdravljeno. Ti občutki, ki jim včasih skušamo ubežati, češ da so uporniški ali obrambni, utegnejo biti le Dafnina rahločutnost, pristna, nepokvarjena čustva, ki dušo ohranjajo čisto.
V širšem pogledu je Dafna deviškost na begu pred zakonskim stanom; osamljeni, ki se skuša izogniti zvezi; narava, zaščitena pred kulturo; nedotaknjeni, ki raje stopi korak nazaj k naravi kot naprej v človeško omiko.
V mitu se Apolonovo poželenje izpolni bolj simbolno kot telesno. Še zmeraj ljubi drevo, njeno lovorovo lisjte se odloči uporabiti kot simbol velikih dosežkov.
Pogosto se zgodi, da se hrepenenje po kakem izkustvu nepričakovano izpolni na žlahtnejši ravni. Morda ne bomo dobili človeka, ki si ga želimo, zato pa bo duša dosegla višjo raven rahločutnosti.
|
Home
Pages: 1 
