Star 12, meni pa se poraja vprašanje - od kod samozavest, da ne rečem igranje Boga, da veš resnico? In če ne veš, zakaj bi sploh komu to govorila?  

Ma to je vse res, indigo, če govorimo o prijatelju. O prijatelju, s katerim lahko imaš odprto srce. Ampak ko jaz slišim neka kanaliziranja in kaj vem kaj, pa kao, ne vem no, zmoti me.

Recimo, glih včeraj sem prebrala v Auri en članek o reinkarnaciji; ko se je eno mlado dekle grozovito balo stroja na delovnem mestu, ki uničuje papir. Zmeraj je videla podobe, kako jo poreže kjer koli, čeprav je bil njen stran iracionalen. Oče ji je predlagal psihoterapevta, ki je med drugim bil tudi regresoterapevt. In ker v obstoječem življenju ni blo moč ničesar razbrati, se je odločil za regresijo. Izvedel je, da je bilo dekle strašno ljubosumno in posesivno in je nekje ne vem točno in tud ne kdaj, v glavnem zakrivilo laž, zaradi katere sta bila dva zaljubljena ob glavo. V opazovanju obglavljenja je uživala. Ker pa resnica ni nikoli daleč, so jo kmalu razkrinkali in je bila tudi sama obglavljena. No, in ta regresoterapevt je bil v dilemi, ali bi punci povedal, kar je videl, ker je menil, da če bi, bi verjetno storila samomor. Zato ji ni - dekle se je čez nekaj časa, ne vem koliko, smrtno ponesrečila - z avtom v drevo. Nakar zaključujejo misel, da se pač v karmičnih primerih ne sme posegati, ker je pač morala plačati z še enim obglavljenjem, za kolikor jih je bila odgovorna.

Mene je zgodba zlo zdrmala, ker sem sicer zelo brrrr na takšne in podobne zgodbe.

Sprašujem se, če že res obstajajo na tak način karmični dolgovi, potem sigurno ni bilo naključje, da je regresoterapevt izvedel in se sprašujem ali ni kao stavek, da se v karmo ne sme posegati IZGOVOR za nesprejemanje odgovornosti?

Zdaj sem nardila celo štalo, to mi je ležalo na duši zelo. Upam, da bom dovolj močna, da me takšne zgodbe ne bodo strašile.