soncnica wrote on 21.06.2004 at 20:05:41:oj!
Picola lepo da si se oglasila.
Jaz še kar čakam na komentarje naših mamic

Ne vem, ali mislijo, da ne morejo nič povedati, ali je stvari preveč... ne vem. Ali pa jih vse skupaj ne zanima. Tudi možno.
Ne želim si tako močno otroka, da bi za vsako ceno silila v to.
Bolj me je "presenetilo" to, da sem sploh začutila željo. Da lahko tako drugače čutiš, ko si starejši oz. zrelejši. Sebe nisem nikoli videla kot kak materinski tip. Rada sem imela otroke, vendar "tuje". Ko začne jokati naj gre nazaj k mami.
Vem, ni vse tako rožnato. Odrekati se moraš. Ne spiš, tok maš dela, da se ven ne vidiš...
A se splača.
Imaš prav. odrekati se moraš, ampak je vse poplačano z nasmehom otroka, ko se kaj udari in zajoče in se pol stisne k tebi in ga potolažiš in čutiš tisti stisk, ko se prižema k tebi in si z njim eno. In ti v naročju zaspi in čutiš otrokovo dihanje na svojih prsih.
jaz sem si otroka močno želel in hvala bogu, želja se mi je uresničila.
Zdaj je že v puberteti in se stvari včasih komplicirajo

, ampak se vedno najde rešitev in kompromis.
Sončnica, ti kar veselo na delo, čutim, da boš dobra mati.