siaj
|
jaz to kar je tu pojmovano kot psihološka družina, imenujem pleme, ne vem zakaj, ampak to že zelo dolgo časa -- morda mi je ta nekako arhaični način pojmovanja bliže
in v kar nekaj plemenskih skupnosti sem se znašla do sedaj - si notr pa še ne veš ne kdaj
nekaj kar te v tistem trenutku s tistimi ljudmi povezuje, veže, (moč skupine, skupna identiteta, verovanjski vzorci) ampak potem geš ti dalje in nekateri ostajajo s teboj, drugi gredo svojo pot
kakor koli že, smo še vedno plemenska skupnost - v plemenskih skupnostih, ki si jih izberemo (ali morda one nas) se učimo, rastemo: delimo, darujemo, toleriramo, delimo moralne in etične kode, simboliko, učimo se lojalnosti, časti, ..."We are all brother and sisters", vendar so tu tudi boleče izkušnje in toliko bolj poučne. (vprašanje vrednot določenega plemena je pač ključno, jaz bi težko pristala v plemenski skupnosti navijačic, al pa fanic)
plemenska skupnost je relacija, ki jo sčasoma prerasteš in potem iščeš spet nove povezave, ker vsaka plemenska skupnost in njene vrednote so nekje med fikcijo in resnico in sprememba je edina stalnica življenja. greš kamor greš, sam, vendar z zavestjo pripadnosti večjim, širšim, silnejšim silam, kjer je resnica do skrajnosti in brezpogojno tolerantna in mila: sem in edino sem v povezavi z vsem - dokončno zlitje in stapljanje: All is one.
do takrat pa ... še veliko postaj in takšnih in drugačnih psiholoških in duhovnih povezav, ki pa jih na žalost, še kako kdaj omejujejo in spotikajo goste energetske meje
|