Sedem čaker, sedem barv..
- Prva cakra - glavna, osnovna ali korenska cakra
Ustreza ji
rdeca barva.- Druga ali spolna cakra
Njena barva je
oranzna.
- Tretja cakra
Njena barva je
soncno rumena.
- Cetrta ali srcna cakra
Ustrezata ji
zelena in
roznata barva
- Peta ali grlena cakra
Ustreza ji
modra (ali svetla, sinja in turkizna) barva.
- Sesta cakra ali tretje oko
Ustreza ji indigo modra barva
- Sedma ali kronska cakra
Njena barva je
vijolicna in lila
Črne barve ni med njimi, ..črna je drugje
ČRNA BARVA Črna barva pomeni fizikalno »temo«, fiziološko »počitek« (pavzo), psihološko pa žalost, potrtost.
Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa tema s skrivnostjo. Njen karakter je neugodno domišljijski.
Simbolika črnine je etnološko in zgodovinsko različno pogojena: pri nas pomeni smrt, na vzhodu obratno: belina (kot simbol neskončnosti) je smrtna barva. A tudi na zahodu je bila belina še do 16.st. žalna barva. Črnino kot žalno barvo je uvedel francoski kralj Ludvik XII. ob smrti kraljice Ane, ker so na burgundskem dvoru že prej imeli črno barvo (obleke) za žalno v nasprotju s pisano ljudsko. Črna barva res ne more vzbujati predvsem ugodnih čustev, saj je po svoji naravi samo pomanjkanje svetlobe in njenih lastnosti
Črnina velja za okolje, ki vpliva na človeka neugodno. Pogosto navajajo v tej zvezi primer londonskega mostu Blackfriars, ki je bil črno barvan, in s katerega so bili najpogostejši samomori, ki pa so vidno pojenjali, ko so most prepleskali z zeleno barvo.
Signalno pa črnino uporabljamo vedno le kot znak za »dno«.
Ko gre za estetsko in funkcionalno uporabo barve v prostorih, je za ustvarjanje ugodne barvne klime treba upoštevati nekatere okvirne zakonitosti.
Črna barva na tleh (spodaj): poglobljena, na steni: kakor v ječi in na stropih (zgoraj) nas teži in zagrebe.
..in ko nam ne ustreza vse to nam tudi črna barva več ne sede....
FUNKCIJA BARVE V ENERGIJI IN
PSIHOLOŠKI UČINEK BARVE NA ČLOVEKA Funkcionalna barva se sicer tudi v prostoru in času izraža v moči svoje energije, a tu je poudarek na tistih področjih aplicirane barve, kjer je prav energetična stran v ospredju, zlasti ko barva pospešuje ali pa tudi zavira vitalnost telesnih in duševnih sil v človeku.
Človek se ravna po svetlobi in barvi tako, da ju kar nagonsko sprejema kakor hrano in pijačo ter toploto. Večina živih bitij je izrazito fototropa, kar velja še posebno za človeka, ki ga opredeljujemo kot »vizualno bitje«. Človekovo počutje je odvisno od svetlobe in barve že zato, ker »vidni organ« ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najbolj razsežen človekov čutni organ. S kožo je človek izpostavljen svetlobi in barvi v celoti.
Razen biološko fizioloških vplivov pa so važni tudi psihološki vplivi barve na človeka. Preden namreč svetloba zadene prave vidne celice v očesni mrežnici, mora skozi mrežo ganglijskih celic, skozi tretji nevron, tako imenovani vegetativni receptorski sistem retine, ki ima svoj fiziološko psihološki, čustveno integracijski center v vidnem pomolku (thalamus opticus), od koder dobivajo vidne zaznave svoj čustven predznak, to je čustven naglas ali čustveno »barvo« ugodja in neugodja, veselja in žalosti, sproščenosti, vzburjenja in pomirjenja, spočitosti in utrujenosti, navdušenosti in malodušnosti.
Na teh ugotovitvah sloni tudi kromoterapija, zdravljenje s pomočjo barv. Kromoterapijo uporablja tudi sodobna medicina kot pomožno terapevtsko sredstvo, zlasti pri zdravljenju duševnih bolezni. Tako se npr. bolnik s hudo depresijo pod vplivom rdeče opremljene sobe uravnovesi, postane vesel in nasmejan že po nekaj urah. Na osebe z živčno izčrpanostjo ugodno vpliva modra barva itd.
Kdor ima rad barvo, ima rad tudi njene lastnosti. Iz izbire barve torej lahko sklepamo na človekove lastnosti ali poteze osebnosti. Kakršna je barva obleke, ki jo kdo izbira, takšen je tudi njegov značaj, ki ga ta barva izraža in simbolizira. Lahko bi celo rekli: Imenuj mi barvo, ki jo imaš rad, in povedal ti bom kakšen si (po Antonu Trstenjaku).
V barvi sami je potem bistvo ljudske modrosti "pokazal je svojo barvo", se pravi, izdal se je, kakšen je. Tako razumemo ta pregovor tudi, kadar ocenjujemo kakšnega človeka po njegovi obleki, zunanjosti njegove hiše ali opremi stanovanja (stenske slikarije, preproge itd.), pa tudi v prenesenem pomenu, ko gre za "izdajo njegovih misli" in dejanj.
Barve naredijo dom.
Črna v resnici sploh ni barva, vendar ima vseeno močan psihološki učinek na ljudi. Ta barva nas duši in nelagodno vpliva na naše počutje. Ni primerna za prostore v katerih preživimo večino dneva - še najmanj pa za spalnico.
Vir:
http://www.atelje-doria.si/barve1/barvno.html