....ki so včasih bile,
zdaj pa raste zidovje
in betonske steze.

Sem zadnjič bil na Bohinju. Vsako leto sem na Bohinju. Večkrat. Bohinj je moj čarobni kotiček. Kot vedno sem parkiral avto pri Zlatorogu in se peš odpravil proti jezeru. Kdor pozna ta konec, bo vedel kje je to in kaj se dogaja. In ko greš proti osrčju Ukanca, prečkaš most čez Savico. Tam se vedno ustavim in pasem oči na prelepi Savici, na tolmunih levo in dersno od lesenega mostu. Tokrat pa   . Stopim na most in kaj vidim. V vodi ogromen buldožer, ki je splaniral vse tiste lepe tolmune desno od mostu. Pa to ni res. A se mio sanja? Ne, sem buden. In postajam žalosten in jezen in ......ah, nimam besed. A mora človek res vse kar je lepega uničiti in si podrediti.

Človek, sram naj te bo.

Quote:


Iga, ne vem, če si tole na pravi naslov poslal ...