ljubosumje je nezmoznost toleriranja, priznavanja ali slavljenja (povdarjanja) dobrih kvalitet pri drugih osebah.

lih obratno od ljubezni.

kjer je "kama" ne more bit Rama in kjer je Rama ne more bit "kama".

Hari bol.

lola wrote on 30.03.2004 at 14:16:06:


odvisno, imaš več vrst ljubosumja, eno še je nekak sprejemljivo, namreč kdo pa ni včasih celo počaščen, če vidi, da je fant/punca malo ljubosumna..... imaš pa potem ekstreme, ki so potrebni tudi zdravljenja,

Ljubosumje... nek moj prijatelj pravi, da biti ljubosumen pomeni lastiti si nekoga. Do neke točke se strinjam z njim. Ljubosumje se izraža samo do tistih ljudi, ki ti nekaj pomenijo, do tistih, za katere misliš, da so "tvoji".  
Pretirano ljubosumje, kot je bilo recimo v tistem mariborskem primeru, pa za moje pojme niti ni več ljubosumje, temveč strah...

ljubosumje je znak nepopedenanih  lastniških odnosov- moment, ko drugega jemljemo kot enega od kosov svoje lastnine, s katero naj bi razpolagali samo mi sami

(in seveda je, ker ta lastnina naša, ne sme razpolagati niti sama s sabo)


uživajte!

sem mela jest enkrat enga tipa, ki je ljubosumlje kazal do mene. nisem se mu mogla tolko podredit, da bi ga sploh štekala. je vedno napadal mene, da sem ful prevzetna in važna, pa da ga ne maram, ker včasih pogledam tudi druge.
sem mu pol rekla, da imam oči zato, da gledam in opazujem tud druge, pa da on NI EDINI, pa da naj si neha domišljat, da je. po njegovi logiki, ki je res bla paranoična, sem spala z vsakim tipom, ki sem ga pogledala, pa še huje je blo pol, ko sem mu rekla, da nisem, pa da naj neha težit s takimi  bolanimi scenami, ker se bo moja ljubezen do njega sam zarad tega ohladila. in se je res. sem ga mela kmal dost s tistimi scenami, pa sem mu rekla adijo.
še dandanes je on ostal isti. mori ljudi okrog sebe kokr, da se svet vrti zarad njega, pa ne zarad drugih stvari.
ljubosumlje je resnično en globok strah red izgubo, samo, da se ljubosumna oseba tega niti ne zaveda.

in to je to.
lp
Angel

Ljubosumje je občutek strahu pred zapuščenostjo in izgubo. Strah pa je globoko povezan s preživetjem. Torej gre za eno tako eksistenčno vprašanje, kjer le to povezuješ oziroma pogojuješ z dotično drugo osebo. V tem smislu tut enačiš zvestobo s spolno zvestobo, ker gledaš na spolno slo kot osnovno načelo odnosa med partnerjema.  



Tao.

Ljubosumje... Zelo zanimiv pojav. Jaz mislim, da smo vsi vsaj enkrat imeli soočenje z ljubosumjem, kajti dokler ne vidiš njegovih posledic, se mu je težko izogniti. Ga je pa tudi včasih težko prepoznati - na tem forumu ste predelali eno vrsto ljubosumja: na neko osebo oz. osebe. Če se to nadaljuje, se pa lahko pride to take stopnje ali vrste ljubosumja, kjer ni več potreben nihče, da bi bili ljubosumni.
To sem tudi sam doživel - ovira oz. predmet ljubosumja lahko postane karkoli - ne samo kdorkoli: računalnik, knjiga itd. itd. (kako lahko bere knjigo, če sem pa jaz tu?!) Ko pride stvar do sem, se vse zruši, saj pride do začaranega kroga: primanjkuje ti pozornosti, zato siliš - in bolj siliš, bolj se druga oseba zapira in brani.
Je pa tudi fora, da v bistvu sploh ne pomaga, če ti partner pove, da nimaš razloga za ljubosumje, čeprav bi mogoče to najraje poslušal cel dan...Pomaga pa ne zato, ker nima veze s partnerjem, ampak s tistim, ki je ljubosumen...
Skratka, ljubosumni smo, ker bi radi imeli nekaj, kar sploh ne smemo imeti in tudi ne rabimo - sigurnost take vrste, da je pač nekdo "tvoj". Ampak človeka se pač ne da Imeti. Odnos z nekom je vsak dan popolnoma nov...lahko se zruši kadarkoli, če se ne gradi. In ravno to se zgodi: ko nekoga "dobiš", nehaš graditi in si "siguren". Kako enostavno se upecaš   Ravno negotovost je tista, ki nas na nek način vzpodbuja, da rastemo in da se trudimo - skupaj. Recept: Nehaj smatrati osebo kot lastnino oz. kot nekaj tvojega - osvobodi se in te bo oseba drugače začutila. Človeka se ne da Imeti...Ne da se mi več pisat, ker se mi zdi, da bi lahko bluzil cel dan. Lahko pa še kdo drug kaj pove...Lep dan banda.