Bom probal kar lepo po vrsti odgovorit:
- doma sem povedal. Bil je šok, ker niso nikoli sami pomislili na to. Sprejeli so dejstvo in to tolerirajo, čeprav si sam želim, da bi se večkrat pogovarjali o tem, ker vidim, da včasih (sploh mama) trpi na račun tega, kako bodo na to gledali drugi. Skrbi jo in tudi vpraša, če me kdaj kdo zafrkava zaradi tega, domnevam pa da jo skrbi tudi, kako bodo ljudje gledali na njiju kot moja starša, ko se stvar razve. Daleč od tega, da bi se me sramovali.

-svojo mati ne dojemam, ampak imam rad   Ampak, če že sprašuješ naj pomislim...mhm...rekel bi, da je čustveno ona zrelejša od očeta, z njo sem vedno lažje navezal stik (ker sva si tudi po naravi podobna, tako kot sta si podobna moj brat in oče), dejstvo je, da je bila fizično bolj prisotna v mojem življenju, ker je imel oče pač tako službo.

-do punc ali žensk nisem nikoli čutil nikakršne simpatije, privlačnosti, interesa. Pa brez zamere. Se čisto fajn štekam s kolegicami, znankami, a nisem nikoli čutil do njih karkoli več kot prijateljsko naklonjenost.

-obstaja nekaj čemur se popularno reče "gaydar" (a la gay-radar)

-rad bi imel kdaj vzgojni vpliv na otroka. Predal svoje znanje, vendar bolj kot o starševski vlogi razmišljam o učiteljski.

-posvojitev s strani istospolnega para se mi zdi dokaj legitimna zahteva. Očitek, da bodo otroka zbadali je seveda upravičen, vendar otroke zbadajo zaradi vsega mogočega. Tudi mene so. Naj se vsak spomni svojih šolskih let. Mentalno zdravo...mhm...izzivi so tisti, ki človeka gradijo. Čustvena inteligenca naj bi bila sposobnost konstruktivnega reševanja problemov. Trening je pri tem dobrodošla rešitev. Sliši se morda kruto, a življenje je tako za vsakogar. Prepričan sem (iz lastnih izkušenj), da otrok, ki ima spodbudo (kar ni isto kot potuha!) v svojem domačem okolju, zraste v osebo sposobno premagovati ovire v življenju. Spodbudno domače okolje pa ni vezano na spol staršev, ampak njihovo čustveno zrelost.

Pluralizem vez in poznastev z desetnimi ali stotinjami združenj je čisto nekaj drugega kot pozanstvo z velikim bratom.    

Poglej, kaj se dogaja na centrih za socialno delo pri posvojitvah pa boš vidla, po kakšnih kriterijih pari dobivajo otroke v posvojitev: tolk pa tolk let ponižnega čakanja, tolk pa tolk plače oz. premoženja, tolk pa tolk družbenega ugleda...

Na kratko: gejvski pa tud drugi 'nenormalni' pari, ki bi radi prišli do otroka al pa samske ženske, ki bi rade imele lastnega otroka al pa katerekoli druge opcije,  gredo po napačni poti, če se borijo za enakopravnost pred zakonom oz. državo, ker ta zarad večinskega sistema odločanja tud v demokraciji ni možna. Če za kaj, pol mi moral dosečt to, da se država preprosto iz vseh življnejsko pomembnih področij umakne, njeno funkijo pa prevzamejo organizacije in interesna  združenja, ki izhajajo neposredno iz folka in so bolje prilagojena različnim življenjskim stilom. Tko je tud brez veze, da se geji borijo z državo, da jim prizna institucijo zakonske zveze, ampak bi se moral skupaj s heteroseksulnimi partnerji zavezemat za umik države iz partnerskih/družinskih  skupnosti  sploh. Le tako bodo te lahko tko inovativne, da bodo lahko boljš odgovarjale posmeznikovi percpciji ljubezni v skladu z duhom časa. Skupnost, ki ne izkoristi vseh možnosti za  odprtost do vseh možnih življenjskih stilov svojih članov,  bo svojo nestrpnost širla  tud navzven v globalno družbo.            

Partnerske/družinske  skupnosti so se oblikovovale izključno po kriteriju  zaupnja,  zato tud gajovske/lezbične skupnosti niso mogle bit z ničemer  niti diskriminirane.

Diskriminatornost prava izhaja iz  lastnine, ta pa se od tam razširja  na vsa področja človekove ekstistence, čeprav tam nima tam kaj za počet. Človeka pravo obravnava kot nekogaršnjo (magari sam svojo) lastnino, prav tako medčloveške odnose, tako partnerske kot odnos starš - otrok. Pravo zato ni prava osnova, na kateri bi urejal odnose v primarnih skupnostih, kjer je vsaka diskriminatornost po defoltu  izključena. Današnji  'duh časa' je medčloveški  odnos, utemeljen na lastnini, in če gaji  pristajajo na to diskriminatornost, bodo moral pristajat tud na lastno diskriminacijo. Vzgodovini ni blo zmerom tko, ker ko lastnina ni bla prevladujoč temelj za urejanje medesebojnih odnosov in zato  tud potrebe po njihovi  pravni  diskriminaciji  sploh ni blo. Partnerske/družinske  skupnosti so se oblikovovale izključno po kriteriju  zaupnja,  zato tud gajovske/lezbične skupnosti niso mogle bit z ničemer  niti diskriminirane.