miha- wrote on 25.03.2004 at 16:59:03:


veš kaj si vprašal ali bolje napisal
vsak mora čutit v Sebi to - tega ne naredi kar tako - torej znova - glava in tisto, kar je nekje že bilo napisano Hormoni.
a ne bi pametovali a ne
-vsak zase ve - tudi ti, ZAKAj - če že bo;)

Povzetek na temo, iz knjige Genom, Matt Ridley

Ni dvoma, da je homoseksualnost zelo dedljiva. Homoseksualnost se je dedovala po ženski strani. Če je moški homoseksualec, je bil v prejšnji generaciji homoseksualec verjetno materin brat in ne njegov oče.

Genetik Hamer je pri 75% homoseksualcev našel isto različico Xq28 označevalca na kromosomu X (ki ga dedujemo izključno od matere) ter pri 75% heteroseksualcev  drugačno različico.

Evolucijski biolog Trivers pa predvideva, da bo gen za spolno usmerjenost kmalu izumrl, saj je le cca. 4% moških definitivno homoseksualcev. Vseeno v znanstvenih krogih obstaja verjetnost, da je povezava med Xq28 in seksualno  usmerjenostjo napačna.

Drugačna razlaga homoseksualnosti pa se ujema z zaporedjem rojstev. Npr. moški z enim ali več starejšimi brati verjetneje postane homoseksualec kot moški brez sorojencev, le mlajšimi sorojenci ali eno oziroma več starejšimi sestrami. Učinek zaporedja rojstev je tako močan, da vsak dodaten starejši brat poveča verjetnost homoseksualnosti za približno tretjino. Večino ljudi bi to dejstvo napeljalo na kvazifreudovsko misel: da nekaj v dinamiki odraščanja s starejšimi brati verjetno povzroči nagnjenje moškega k homoseksualnosti. Ampak, kot se pogosto zgodi, je freudovska reakcija skoraj zagotovo napačna. Stara freudovska ideja, da homoseksualnost povzroča zaščitniška mati ter odsoten oče, je skoraj zagotovo pomešala vzrok in posledico. Ženska zanimanja fanta čedalje bolj odbijajo očeta, mati pa to nadomesti tako, da postane preveč zaščitniška.  

Odgovor verjetno zopet leži v svetu spolnega antagonizma. Pomemben ključ leži v dejstvu, da pri lezbijkah zaporedje rojstev nima tega učinka. Znotraj družin so namreč porazdeljene naključno. Poleg tega tudi število starejših sester ne vpliva na moško homoseksualnost.

V maternici, ki je že nosila moške, se namreč dogaja nekaj, kar poveča verjetnost za homoseksualna nagnjenja. Na kromosomu Y je gen, ki nosi recept za beljakovino, hormon, ki je tudi bistvenega pomena za maskulinizacijo telesa, le ta povzroči umik jajcevodov v moškem zarodku ipd. Produkte tega gena imenujemo antigeni tudi zato, ker izzovejo reakcijo materinega imunskega sistema. Imunska reakcija je močnejša v naslednjih nosečnostih z moškim zarodkom, v tem primeru pa močna imunska reakcija proti beljakovinam matere učinkuje tako, da delno preprečuje maskulinizacijo možganov, vendar ne tudi genitalij. Zaradi tega moške nato privlačijo moški ali pa jih vsaj ne privlačijo ženske. Jasno je torej, da homoseksualni moški niso ženske ujete v moško telo. Njihove možgane so vsaj delno maskulinizirali hormoni. Ostaja pa verjetnost, da jim je v zgodnji in pomembni dobi manjkal določen hormon, kar ima trajne posledice na nekatere funkcije, vključno s spolno usmerjenostjo. Zamisel genoma kot neke vrste bojnega polja med ženskimi in moškimi geni, pa globoko pretresa filozofske temelje biologije, ...

Quote:


Moje razumevanje določenih pojmov:
-"imeti rad" pomeni čutiti naklonjenost do nekoga, npr. sestre/brata, mame, očeta, prijatelja/prijateljice,. itd.
-"biti zaljubljen" pomeni biti preplavljen od hormonov, ki ti ne dajo normalno dihati, srce ti bije 100/h, vrti se ti v glavi, slišiš travo rast in rožice cvetet
-"ljubiti" pomeni čutiti izjemno naklonjenost, a tudi povezanost na miselni ravni, čutiti z nekom, imeti željo deliti z nekom vse, tudi žrtvovati se za nekoga, hrepeneti po njem, ko nista skupaj itd.

Jaz svojega fanta ljubim.   Nisem vanj (samo) zaljubljen in ne čutim do njega samo neke naklonjenosti. In  ker želim deliti z njim vse, to vključuje tudi moje telo, mojo spolnost.

Glede tega, kaj je narava namenila ljudem, mislim, da vemo še premalo. Poleg tega antropologija zaenkrat še ni odkrila družbe, kjer homoseksualnost ne bi bila prisotna - tudi to da človeku misliti, da je tudi homoseksualnost nekaj povsem naravnega, del narave same. Kaj bi lahko bil razlog za tem, je ravno tako zanimivo vprašanje.  ???

Bi pa želel izpostaviti še eno dejstvo, in sicer pojem "družbenega spola" za razliko od biološkega spola. Družbeni spol pomeni na kratko rečeno, družbeno razumevanje spola in spolnih vlog. To v praksi pomeni, da imamo npr. v Zahodni družbi moški in ženski biološki ter moški in ženski družbeni spol. Biologija (oz. medicina) poznata tudi ti. "anomalije" v smislu dvosplonosti, hermafroditizma. Družba za take posameznike nima posebne kategorije in s tem manj razumevanja (zato je tak posameznik lahko tarča posmeha ali vsaj zmeden, ker v svoje okolju ne dobi potrditve o svoji "normalnosti").

Za boljše razumevanje naj navedem še primerjavo z neko skupnostjo na malajskem polotoku (ime ljudstva mi je ušlo iz glave), kjer poznajo 6 (!)   družbenih spolov. Za vse imajo svoje izraze, ki trenutno niso pomembni, gre pa dejansko za to, da razlikujejo med:
- moškimi, ki živijo z ženskami (torej heteros. moški)
- ženskami, ki živijo z moškimi (heteros. ženske)
- moškimi, ki živijo z moškimi (homos. moški)
- ženskami, ki živijo z ženskami (homos. ženske)
- moškimi, ki imajo žensko telo
- ženskami, ki imajo moško telo (obe zadnji skupini sta hermafroditi, razlika je le v tem, kako se človek sam identificira - ali se "čuti" moškega ali žensko).

In vsi ti spoli so zastopani (odstotkovno gledano) približno enako kot v Evropi, torej ni nič več in nič manj homoseksualcev kot pri nas.

Če je torej družba odprta do drugačnih, to ne pomeni, da bodo sedaj pa vsi hoteli biti drugačni zaradi drugačnosti same.

Osebno ne poznam nikogar, ki bi trdil, da je postal gej. Vsi so to čutili v sebi dolgo časa, ponavadi kar od začetka pubertete, ko se človek sploh začne zavedati svoje spolnosti. Je pa res, da si marsikdo tega noče priznati in na vse kriplje poskuša to v sebi ubiti. Pa ne obsojam takih poskusov, hočem samo reči, da po mojem biti ali ne biti gej, ni posledica svobodne odločitve, v smislu "Mhm...men' se pa več ne da za kiklam' skakat, od don's naprej bom rajš' peder!"  

Itak je nekaj naravnega. Tudi danes obstajajo še vedno nekatere družbe, kjer je to popolnoma normalno. In so npr. hemofroditi svečeniki.

V zahodni civilizaciji tudi ljudje vedno bolj sprejemajo vsakršno drugačnost. Konec koncev smo vsi ljudje in je že sploh sama nalepka, da je nekdo homoseksualec, smešna.
Še vedno pa se najdejo tudi taki, ki ne znajo , ne zmorejo razumeti... Mogoče sploh ni nujno, da rabiš nekaj razumeti dokler lahko to sprejmeš.

majo pač problem sami s sabo...

ali pa jih je česa strah ...

sinjeoka wrote on 29.03.2004 at 07:45:57:


Se čisto strinjam. Seveda pa sem kot ti proti temu, da lahko posvojijo otroke. Tu ne smemo pozabiti pravice otrok, ker otroci rabijo pri vzgoji (odraščanju) oba starša.

Sama sem ZA to, da imajo lahko otroke. Kdo ima sploh pravico nekomu vzeti osnovno človeško pravico, to da imaš lastne potomce? Bi lahko marsikateremu straight parčku raje vzeli otroke in jih dali v posvojitev, glede na to kaj vse se dogaja z otroci.

Verjetno je res veliko parov, ki jih imajo. Ampak npr. a misliš, da bi pri nas umetno oplodili ženski parček? jst nism ziher, da bi...