Čez noč mi je kapnilo, kaj pomen dat legaliteto istospolnim partnerjem, da lahko med sabo in nad  drugimi člai njune skupnosti (otrokom) pravno  uveljavlajo lastninske in posestniške praivce. To pomen potencialno dat legaliteto ljubeznskemu odnosu v bistvu v vsej pestrosti njegovih oblik. To pomen npr. podelit  legaliteto  tud ljubezenskim odnosm, ki so do sedaj spadale v nelegalno kategorijo ljubic/ljubimcev in to pomen tkorekoč legalitito poligamije, ki je bla doslej hipokritično postavljena izven zakona. To pomen, da bi ljubica ali ljubimc od partnerja, ki je sam sicer v zakonski ali izventzakonski zvezi,  lahko pravno dokazal njuno zvezo in pravice, ki izahajo iz nje. Kar bi blo  po moje  dobr in velik korak naprej od sedanje zakonsko spodubajane hipokrizije, v kateri ribariijo zakonski in iznenzakonski partnerji v svojih ljubezenskih  avanturah  ali trajnem vzporednem ljubezenskem življenju, ki zardi svoje nelegalnosti za sabo skor vedno pušča žrtve na šibkejši strani.  Mater, a si predstavljete situacijo, v kateri ljubezensko afero svojga moža žena ne more izkoristit kot razlog za ločitev, ker  jo mož lahko legalizira(in obratno seveda)? A si predstavljate, kolk manj bi blo hipokrizije v zakonskih ali izvenzakonskih  partnerskih zvezah, če bi mož/izvenzakonski partner  moral računat na to, da  vsaka partnerica, s katero vara svojo ženo/izvenzakonsko partnerico, lahko ta njun odnos legalizira in zahteva od njega enake pravice kot legalna žena/izvenzakonska partnerica (in obratno seveda)? Danes je možno uveljavljati pravice le iz očetovstva, zakaj jih jutri ne bi blo mogoče uveljavljat iz vsakršne zveze, ki se je lahko opredeli kot ljubezensko/partnersko?

Po moje je odpor proti legalizaciji  istspolnih partnerskih zvez samo poskus  hetrosesksualne večinske skupnosti, da bi prikrila svojo  lastno  hipokrizija. V tem smsilu so prizdevanja  za legalizacijo istospolnih skupnosti revulicionarne premik, ki utegne sprožit učinek snežene kepe v pojmovanju skupnosti, zato se  jo vladajoča večina v imenu zaščite tradicionalnih družinskih vrednost prizdeva ustavit že na začetku njenga kotalenja.

Kolikor razumem prizadevanja po legalizaciji istospolnih partnerstev, jim gre za pravico do dedovanja, za pravico do pokojnine po partnerju, za pravico do lastne vzgoje otrok, do parvice ob vzdrževalnine ob ločitvi itd., kar vse pa je moogoče uveljavljati le  ob legalizicaji partnerstva.

Ne vem, zakaj po tej logiki ena vzdrževana ljubica brez zaposlitve, ki bi lahko dokazala lealnost njune partnerske zveze,  ne bi mogla ob smrti ljubimca bit upravičena vsaj do dela  pokojnine po njem  ali ob  'odslosvitivi' npr. legalno izterjat  vzdrževalnino, tud če je ta njen ljubeinec že v neki drugi zakonski ali izvenzakonski partnesrki zvezi? Zakaj bi bla ta njena zveza manj vredna?  

Če je nekdo, ki  je z nekom, ki je je že v neki skupnosti z drugim,   pripomogel z delitvijo dela prispevat k njunem skupnem premoženju, ne vem zakaj  ob možnosti te legaliziranja skupnosti s  ne bi mogel tega deleža izterjat ob njenem razpadu? Seveda se bi kot vložek v ustavrajnju skupnega premoženja ne upoštevale upoštevale spolne usluge, ki pa bi z legalizaicijo prostitucije v bistvu tud končno morale dobit  en pravni staus, da jih ne bi bilo mogoče mešat  z drugimi oblikami na ljubezni utemeljenih  skupnosti.

Uno tvoje jamranje nad mojim nepoznavanjem razmerij med lenostjo in legitimnostjo, diskriminacijo in nediskriminacijo, lastnino in premoženjem pa  me parv nič ne ovira, da ne bi še naprej magari s čist neprimernim  orodjem razkopavov po hipkoriziji, ki vlada v hetersoseksulnih skupnostih in ki jo mi v nesposbnosti  soočanja z lastnimi strahovi projiciramo na istospolna partnerstva.  

Tle gre za  čist isti problem kot pri legalizaciji marihuane. Leaglizacija ne pomen letega, da bo pol tisitih par mulcov, ki jih zdej preganajo policaji, imel mir, ampak pomen dovoljenje za  vstop marihune na legalno farmacevtsko in tud drugo komercialno tržišče, kjer bi  se morala  obranavat vsaj podobno kot tobak ali alkohol ali drugi farmacevtski izdelki, če ne se bo vsak njen prodajalec al pa proizvjallclahko legalno pritužu, da se ga diskriminira. To bi povzročil velik družbeni pretres z neslutenimi posledicami, zato  javnost tko cvika pred učinki legalitzacije in bi bla kvečjemu pripravljena tolerirat dekriminalizacijo uživalcev (ne pa tud proizvajalcev in prodajalcev).   Enkrat sem že pisal, da bi trava z legalizacijo  izgubila svoj inovativni  subkulturni naboj, tko kot bi ga  z legalizacijo  izgubila gajevsko-lezbična subkultura.

Ne glede na to, da je posvojitev 'način za uveljavljanje  pravice otroka, ne pa para',  se legalilizirana   istospolna partenrja takoj lahko sklicujeta na disikriminacijo, če dobi oznnačbo  neprimeren ali pa če se ju postavi preveč na začelje vrste. Dokler je nejuna skupnost nelegalna, tovrstne diskriminacije pač ne more niti dokazovat.          

Jest ne bi podcenjeval človeške inovativnosti na tem področju. Takoj ko je možno kakšno pravico kje uveljavit, jo bo folk zihr  uveljavu: najprej jo bo opazu tam, kjer je prej sploh  ni bla opazana, pol si pa začne zavestno ustvarjat pogoje za njihovo uveljavnje.      

Kolikor se jest spoznam na njen status, je prostitucija v večini evropskih držav  dekriminalizirana v kolikor ni povezana z drugo kriminalno dejavnostjo, ni pa legalizirana kot obrt ali osebna storitev.

Ja, njihov status je dekriminaliziran, tko kot naj bi bil  enkrat status uživalcev mehkih drog,  ni pa noben  legaliziran.  

Ne moremo tudi mimo dejstva, da stigmatizacija otroka zna bit še zmerom huda tud  če si  'nezakonski',  če si otrok ločenih staršev, če so starši 'južnjaki' itd, in to kljub popolnoima legalnemu in nediskriminatornemu statusu staršev. Stigmaticija družbe  je za otroka  dost manjš problem kot pa to, da znotraj družine dejansko žrtev  materinega občutka zavrženosti, krivde ločitve oz. ločevanja ali nesprejemanja staršev svojega lastnega tujskega statusa. Če kdo, potem bi moral presečt    lastno stigmo najprej starši, šele potem otroku tuddružbena ne more prit do živega. Zato tud men ne dopade, da  istospolni partnerji z zavzemanjem za legalizacijo svoji partnerskih skupnosti nase jemljejo  vso stigmo zafrustrirane in  hipokrtične skupnosti, namest da bi na skušal inovirat en nov alternativen način zrele in odgovorne družinske skupnosti, v katrerem bi  tud otroke začitl pred stigmatizacijo. Predvsem lastno.          

To je dost podobn mojmu predlogu, da bi z možnostjo  legalizacijo obstoja večih možnih skupnosti  parvno sankcioniral tud tiste, ki se iz pozicije moči privoščijo več ljubeznskih zvez tkorekoč brez formalne odgovornosti do (povečini) partenric.  

Vprašanje svobodne volje je precej bolj globoko, kot si običajno predstavljamo in ga ne bi tule načenjal.

Le to bi pripomnil, da, če svobodne volje nimajo druge živali, je tudi mi, ki smo v določenih pogledih malo bolj razvita žival, (v določenih pa manj razvita), nimamo.

Torej, če se definiram in si dovolim, da sem  "gospodar vesolja" sem "gospodar vesolja" - lepa reč ...
Ali nam niso ravno taka in tem podobna blodenja povzročala največ gorja?

Svojega živalskega porekla in sorodstva se ne sramujem.
Podobno, bi bilo odraz nezrelosti se sramovati svojih manj izobraženih staršev ali prednikov ali zaradi tega nad njim občutiti svojo superiornost.

Vsa živa bitja so naši sopotniki na dolgi poti z neznanim ciljem in tako kot jaz sem, tudi ona so.