Quote:

Mater je bila tale profesorica "brihtna", tudi meni je vzelo sapo ...  8)

Ali mogoče misli, da so živali "od juče" ali kako?
Z živalmi (in rastlinami) imamo skupno in enako dolgo evolucijsko pot. Imamo tudi skupne daljne prednike, le poti so se nam med potjo malo razvejile.

Gru Gru wrote on 06.04.2004 at 13:25:33:




o tem (svobodni volji) bi se vsekakor dalo razpravljati: če je svobodna volja to, da se mi svobodno odločamo za dobro ali slabo - potem jo imamamo; vendar pa največkrat nimamo te volje, da bi odločali o dobrem in slabem

če je svobodna volja samo to, da se svobodno odločali o tem ali levo ali desno pa smo na istem kot živali

(če mene vprašaš je svobodna volja, mišljena v nekem absolutnem smislu navaden blef - naša volja ni nič bolj svobodna kot pri živalih - edina razlika je v tem, da smo (oziroma se nam zdi, da smo) v tem trenutku na vrhu prehranjevalne verige - vsaj tiste primitivne)



uživajte!

t wrote on 06.04.2004 at 13:33:18:


tale tvoj post je primer svobodne volje  

t wrote on 06.04.2004 at 13:48:58:


ali pa nagnjenja k filozofiranju  

sinjeoka wrote on 06.04.2004 at 10:37:37:


Legitimete  je  precej poenostavljeno in dostkrat zlo tevegano  iskat v nekem zgodovinskem precedensu, tega jest s skicevanjem na dvorno ljubezen nism mislu delat. Se zanjo ve, da je bla romantična ljubezn čist ena subkulturna inovacija mladih aristokratskih mladeničev, ki so šli skoz iniciacijo in postali vitezi. V nekem smislu so postali odrasli, vendar so zaradi cekveno-stanovskih omejitev  težko našli ženo v bližnjem okolišu. Ti mladi fantje so zato postali najbolj agresiven, nestanoviten in avaturistočen segment tedanje fevdalne skupnosti. Vse svoje življenje so so posvečali samo enemi cilju - iskanju primerne ženske za poroko. Oblikovala se je mladinska viteška subkultura, v kateri je mlade aristokrate  povezaoval skupen  problem in iz tega izvirajoč podoben pogled na življneje. Izoblikovali so skupen življenjski stil, v središču katerega je bila ljubljena oseba, ki se ji posveča svoja delovanja (junaštvov boju, spretnost v atletskem tekomovanju), oblikujejo se stilizirane oblike dvorjenja (dvor-jenje kot izraz za inovacijo dvorne ljubezeni), skupni kolektivni miti in oblike estetslega izražanja (trubadurska  lirika).

Gejevsko- lezbična subkultura  črpa  svojo partnersko  inovativnost iz zlo podobnih, njihovemu stausu  omejujočih  okoliščin kot so jo nekadnji vitezi, ki so ljubezni dali ime in s tem  legitimiteto tud na njej utemeljenim istospolnim partnerstvom, ki so se pa seveda prisiljeni legitimizirat z danim okoliščinam in  času ustrezno inovativo obliko skupnosti in ne  z apliciranjem  preživete hetereseksualne institucijo zakona.  

Ko smo že glih pri mitih in legendah, ki dostkrat znajo dat  vsaj inspiracijo če ne legitimiteto  tud aktualnim pojavom, bom tel dal en link na eno obliko (lezbične?) skupnosti, ki je baje dejansko osbsajala v 4. stoleju n.š. in ki je vsaj v legendi dost inovativno rešila problem lastne reprodukcije (#154) :
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=104558966...

Gru Gru wrote on 06.04.2004 at 09:55:48:


V 'noramlnost' družbe, urejene po mističnih uvidih  gurujev in mojtsrov, jest ne bi zaupal. Zakaj?  Ne zato, ker mistiki po svoji duševni podobi odstopajo od drugih članov skupnosti in ker v svoji mistični vznesenosti spodkopavajo veljavne družbene norme,  avoritete in tabuje. To se mi pri njih jako dopade. Pač pa zato, ker so to v veliki večini  'osebnosti temporalnega predela'  s pomanjkljivim smislom za humor in povečanim za samopoveličevanje, hipergrafrafijpo, pedantost, prepirljivost, egoscentričnost in obsedost za teološkimi vprašanji. Njihova indiferntnost do vsega ostalega se kaže kot moralni nihilizem do vsakdanjega življenja. Totalitarizem mistikovega nauka izvira iz osebne mistikove izkušnje vsakdnjega življenje kot nečesa, kar je vredno prezira. Prislovična ljubezen revolucionarnih voditeljev vseh vrst do otrok ni zgolj hlinjenja. Otroci še niso okuženi s pripadnostjo vsadanji morali in so kot takšni potencialni zavezniki kulta. Otroci bodo morili svoje roditelje, napoveduje jezus in nadaljuje s celovito in uničujočo kritiko institucije družine kot zadnjega obrambnega jezu vsakdnje skupnosti in nepononovljive osebnosti (matevž, 125:11):

Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim človeka od njegovega očeta in hčer od matere njene in neveste od tašče njenje, in sovražniku človeku bodo domači njegovi. Kdor ljubi očeta in mater bolj nego mene, ni mene vreden; in  kdor ne vzame nase križa svojega, in ne gre za menoj, ni mene vreden. Kdor najde življenje svoje, ga izgubi, in kdor izgubi življenje svoje zaradi mene, ga najde.    

??? ??? ???

Titud:


vsak je svoje žemlje mesar





P.S. pa ne me vprašat kej to zdej pomeni,,,, ker je to čist skanalizirano sporočilo , to moraš vedet TI!

Čez noč mi je kapnilo, kaj pomen dat legaliteto istospolnim partnerjem, da lahko med sabo in nad  drugimi člai njune skupnosti (otrokom) pravno  uveljavlajo lastninske in posestniške praivce. To pomen potencialno dat legaliteto ljubeznskemu odnosu v bistvu v vsej pestrosti njegovih oblik. To pomen npr. podelit  legaliteto  tud ljubezenskim odnosm, ki so do sedaj spadale v nelegalno kategorijo ljubic/ljubimcev in to pomen tkorekoč legalitito poligamije, ki je bla doslej hipokritično postavljena izven zakona. To pomen, da bi ljubica ali ljubimc od partnerja, ki je sam sicer v zakonski ali izventzakonski zvezi,  lahko pravno dokazal njuno zvezo in pravice, ki izahajo iz nje. Kar bi blo  po moje  dobr in velik korak naprej od sedanje zakonsko spodubajane hipokrizije, v kateri ribariijo zakonski in iznenzakonski partnerji v svojih ljubezenskih  avanturah  ali trajnem vzporednem ljubezenskem življenju, ki zardi svoje nelegalnosti za sabo skor vedno pušča žrtve na šibkejši strani.  Mater, a si predstavljete situacijo, v kateri ljubezensko afero svojga moža žena ne more izkoristit kot razlog za ločitev, ker  jo mož lahko legalizira(in obratno seveda)? A si predstavljate, kolk manj bi blo hipokrizije v zakonskih ali izvenzakonskih  partnerskih zvezah, če bi mož/izvenzakonski partner  moral računat na to, da  vsaka partnerica, s katero vara svojo ženo/izvenzakonsko partnerico, lahko ta njun odnos legalizira in zahteva od njega enake pravice kot legalna žena/izvenzakonska partnerica (in obratno seveda)? Danes je možno uveljavljati pravice le iz očetovstva, zakaj jih jutri ne bi blo mogoče uveljavljat iz vsakršne zveze, ki se je lahko opredeli kot ljubezensko/partnersko?

Po moje je odpor proti legalizaciji  istspolnih partnerskih zvez samo poskus  hetrosesksualne večinske skupnosti, da bi prikrila svojo  lastno  hipokrizija. V tem smsilu so prizdevanja  za legalizacijo istospolnih skupnosti revulicionarne premik, ki utegne sprožit učinek snežene kepe v pojmovanju skupnosti, zato se  jo vladajoča večina v imenu zaščite tradicionalnih družinskih vrednost prizdeva ustavit že na začetku njenga kotalenja.