vida wrote on 31.03.2004 at 16:01:43:

Zakonov narave sploh ni mogoče prekršiti.
(Tu mislim predvsem na fizikalne zakone)

Prav lahko pa je kršiti zakone, ki smo si jih postavili ljudje sami.
Ti takoimenovani zakoni so pravzaprav dogovori, nastali v procesu zapletenega razvoja družbe preko mnogih generacij. Teh zakonov se lahko držimo, lahko pa tudi ne.

V določeni meri imaš glede pogostnosti kršenja (teh dogovorjenih) zakonov celo prav, saj si ljudje predpišemo veliko več zakonov, ki se jih potem zmoremo držati,  kot živali.
Kot vsa družabna bitja,  si tudi živali postavljajo zakone. To počnejo naprimer z označevanjem svojega teritorija ali pa z vzorci obnašanja v tropu ali krdelu, ki so včasih do potankosti razdelana, kaj kdo sme in kaj ne. Seveda pa se po kompleksnosti ne morejo kosati z zakoni, ki si jih je izmislil človek in ki se zaradi tega tudi pogosteje kršijo.

Petra. wrote on 01.04.2004 at 17:09:27:


Ja pingivni

pa še po dveh Hodijo

Dognano je, da je veliko pingvinov moškega spola homoseksualno usmerjenega...

Tudi v tem bi bil svet pust - če ne bi bilo te drugačnosti.

Ej...mal se je pa potrebno zamislit nad tem, kaj ljudje iz tega ustvarjamo...

Pozdravljena drugačnost:)

Quote:


Skor vsak od  našetetih psihosocialnih vzrokov homoseksulanosti bi bil lahko legitimna podlaga za legalizacijo istospolnih zvez in s tem tud pravna osnova za nediskriminatoren odnos teh zvez za posvojitev otroka. In seveda tud kontara:  legitmna podlaga za njihov diskriminatornen pravno-legalni  status, ki jim ne omogoča posvojitve otroka. To pa zato, ker  se zakonov ne sprejema na podlagi  strokovne analize ampak prevladujočega vrednostnega sistema  v neki družbi, ki mu strokovna analiza služi alpa tud ne (pustmo ob strani, da so tud strokovne analize same  vrednostno pogojene). Istospolni partnerji  zato lahko legitimnost svojih zahtev utemljujejo samo na nediskrimninatornosti do heterespolonih partnerskih zvez, to pa je možno samo v tako liberalnem vrednostnem sistemu, ki za edin kriterij  legitimnosti postavlja funkcionalnost take skupnosti na odprtem trgu. Zdej smo pa spet tle: otroka bi blo  tako legitimno kot legalno dodelit istospolno  skupnost le , če ga bo nardila funkcionalnega, se pravi delavno sposobnega lastnikom kapitala ustvrajat prsežno vrednost. Kriterij legitmnosti, na katerem se bi se podelila skupnosti legalost,  ne bo napr. osrečevanje  oz. zadovoljevanje psihičnih potreb  istospolnih partnerjev ali otroka, če hkrat ne bo zajamčena njihova  funkcionalnost, t.j. da otrok ne bo zard nefunkcionalne vzgoje v breme  skupnosti (beri lastnikom kapitala, ki personificijo vrednote skupnosti). V tem smislu istospolni partnerji v prizadevanju  po legitimizaciji svojih zahtev za zadovljenje svojih psihičnih potreb  prisiljeni sklepat  pogodbo  s hudičem za razliko hetereseksualnimi  pari, ki so se tega pakta   v marsičem že uspel osvobodit, saj jim  legitmnost svoje skupnosti skor da ni več treba potrjevat še koz od države potrjeno legalnost.      

Devi wrote on 02.04.2004 at 10:07:00:



recimo, da sem čist mahnjena na vse kosmatinčkasto (izjema so mačke)

v glavnem je tako .. v živalskem svetu pride lahko do posvojitev samo v času, ko ima samica svoje mladiče, ker je takrat aktiviran materinski nagon. Včasih se zgodi tudi kaj smešnega, ko recimo pujska posvoji tigrčka ... v ostalih primerih, pa imajo živali preveč dela z borbo za preživetje.

čist bad

bp sem ti stipkala odgovor, pa se ni sajval na forum .. tako da dobiš odgovor v ponedeljek

sinjeoka wrote on 02.04.2004 at 10:14:46:

pri živalih gre lahko materinski nagon krepko po svojih poteh (in ni nujno aktiven samo v času, ko ima samica mladiče)
homoseksualnost materinskega nagona avtomatsko ne izključuje

pol pač premalo bereš

Eno tako razmišljanje na kratko:
Homoseksualni par /dva moška ali pa dve ženski, saj ni važno/ ima otroka /pa ni posvojen ampak je ona recimo mati ali pa on oče../. Par je materialno situiran, tako da je otrok materialno preskrbljen, oba sta Človeka, tako da otroku dajeta primerno vzgojo, vso ljubezen, spoštovanje...
"Pizda, pedra /lezbači/ zafukana /pofukani/", navrže družinski poglavar, vodeč svojo zgrbljeno, tiho ženičko z mrtvimi očmi in dva paglavčka, pražnje oblečena, od nedeljske maše nazaj v okrilje doma, kjer jih je zjutraj s šibo postrojil, vbijajoč in vtepajoč jim pravila obnašanja doma in v cerkvi /tudi ženički/ z uporabo vzojnih besed /kurba, prasica, pankrt/, z rezkim žvižgom šibe, ki se sunkovito ustavi kjerkoli /na hrbtu, na roki, na riti.../, s topim ploskom težke dlani na licu, ...dovolj na glas, da ga homoseksualni par, ki se z otrokom odpravlja na sprehod v bližnji gozd, sliši...tudi njun otrok.
...
"Pokvarjenci, perverzneži, prasice, kurbe...kvarijo našo nedolžno mladež....to ni normalno, ni naravno", grmi taisti možakar...ali pa žena...ena druga, katere možiček je že davno zgubil voljo do česarkoli...ali pa v neki drugi družini oba...na roditeljskem sestanku, doma pred svojimi otroki, v družbi prijateljev, v službi, na tržnici,....
...
"Tvoj foter je pa peder, tvoja mama je pa lezbijka...ti pa nimaš mame, nimaš očeta...a si ti tud peder...." zbadajo zlobno otroci heteroseksualnih parov..v šoli, na ulici, med igro...
...
Kdo je ta, ki stigmatizira otroka, mu povzroča bolečino, trpljenje,....homoseksualni par....ali ostali? In kdo je primeren?

Samo razmišljam...čisto malo...

Seveda so opisane situacije zgolj namišljene in da bi bile v naši družbi verjetne?

en bk