sinjeoka wrote on 31.03.2004 at 16:35:01:


Rabm cajt.

Quote:

Ups, lapsus, se mi je napisalno kot da se bojim artikulacije namest da se je ne bojim. O tem kašna so te alternative pa sprot in lepo postopoma, ker jih tud men ni enostavn  ozaveščat.  

sinjeoka wrote on 31.03.2004 at 16:35:01:


O.k. dejva probat.  V čem so so si pari različni? V moralno/etičnem smislu so istospolni  pari nemoralni zato, ker  je kriterij za moralno/etično pravilnost  tisto, kar se združuje z namenom   razplojevanja. Ker se istospolni  pari niso sposobni razpojevat, bi po tej logiki moral  v družbi imet  enak status kot jalovi heteresekseulani pari: oboji so glede na reprudoktivno sposobnost v  bistvu enakem stanju, a so homoseksualni pari kljub temu pravno obravnavani diskriminatorno. Zakaj? Ker so jalovai pari izkazali dober moralno/etičen namen, pa jim reprodukcija kljub dobremu namenu ni uspela in jim je zato v naprej odpuščeno in se jih zato lahko nagardi s posvojitvijo? Kaj pa če so se reprodukciji zavestsno odrekli? So po tej logiki  zvestno nemoralni tko kot so istospolni partnerji in bi se jim moralo odvzeti pravni status, ki jim omogoča posvojitev? Zakaj so torej  pravno enako obravnavani vsi hetereseksualni pari, čeprav v moralno/etičnnem smislu niso bili združeni z enakim namenom ali pa vsaj  de facto ne opravljajo reproduktivne funkcije, zaradi katere  enak pravni staus ni priznan istospolnim partnerjem?

Kakorkoli obračam, žal zmerom pridem nazaj do lastninskih temeljev, na katerih je zgrajena tud naša družinska zakonodaja.  Lastnina pa je na zahodu  pojmovana kot kapital, ki se mora razplojevat,  da bi ustvarjal dodatno vrednost (profit). Če se ne, je nemoralna in v tem smsilu negativno sankcionirana. Če neka skupnost ni ustvarjena z namenom, da se razplojuje, se jo pravno pač sankcionira. In tle je izvor diskriminacije, to je  enako obravnavanje dveh različnih stanj in različno obravnavanje dveh enakih stanj.

Pravo pač  obravnava partenrske skupnosti glede na prevladojuoč moralno/etičen princip, ki je utemljen na pojmovanju lastnine oz. njene funkcije. Tovrstno pravno  diskriminacijo bo  možno odpravit le, ko skupnost ne bo utemljena na kapitalsko- lastninskih razmerjih. Zato  tud men  ni logično, da se istospolne skupnosti zavzemajo za nediskriminatornost  znotraj obstoječih kapitalsko-lastniških razmerij, saj se njihovo
dejansko nediskiminatornost možno dosečt le izven njih. Vsaj jest v istospolnih parterskih zvezah vidim ta potencial za osvoboditev izpod vladajočih moralno/etičnih norm  dost bolj prisoten kot v večini hetereseksulnih in se mi zdi nekak škoda, da ga  bolj nedvoumno ne izrazijo in s s tem potegnjeo za sabo vsaj s tiste heteroseksulne pare, ki se prav tako kot oni  počutjo ujete v  veljavne moralno/etične pravno sankcionirane norme.        

 

sinjeoka wrote on 01.04.2004 at 09:42:28:


Iz česa izvira stigma? Iz tega, da nekaj ni usklajeno ali je clo v nasprotju z moralno/etičnimi in pravno sanckcionarinami normami.  Teh pa se ne  da spreminjat s pravnimi spredstvi, (ne)diskriminatornost deluje samo  znotraj teh norm, ne pa izven njih. Tud na 'dokaze' psiholoških raziskav se ni mogoče opret, ker  vse raziskave praviloma izhajajo iz veljavnih moralno/etičnih prepostavk in se zato ugotovitve, ki se z njimi ne skaldajo,   predstavlajajo kot anomalije, motnje v funkcioniranju in kar je še tega. Samske matere so bile v ruralni družbi stigmatizirane zarad svoje dejanske  nesposobnosti, da bi poskrbele  za svoj naraščaj, v industrijski družbi pa se je našlo mesto  tud zanjo  in za njenga otroka, če se je bla sposobna produktivno  vključit v njen način (re)produkcije. S tem se je zmanjševala tud njuna stigmatiziranost, ki se je z razvojem zanosti logično stopnjevala do tega, da je samskot  reproduktivno sposobnih žensk legalizirana do te mere, da si lahko dajo legalno  umetno oplodit vsaj na lastne, če že ne državne stroške. Po tej logiki seveda ni nobenga razloga, zakaj bi bilo moralno/etično nesprejemljivo, da bi se ženske v  istospolni skupnosti umetno oplojevale ali da bi se tako  moškim kot ženskim istospolnim skupnostim pravno onemogočale posvojitve otrok. Če  se prevadujoč način produkcijksih razmerij v družbi  odrazi na moralno/etičen način skozi pravo tako, da so taka družiska razmerja spoznana kot družbeno produktivna, so temu ustrezno tud destigmatizirana pravno pozitivno sankcioniirana. Jeba je v tem, da je  pravevladjoč  produkcijski način v samem kapitalskem jedru nehuman in  naprejen v bistvu proti humanim medčloveškim odnsom sploh, tako partnerskim kot starševskim,   in da zato vsaj zgleda,  da istospolne skupnosti s prizdevanjem za nediskriminacijo njihovih  skupnosti tega nehumanega sistema ne presegajo, ampak da se mu v bistvu podrejajo.                    

titud wrote on 01.04.2004 at 11:04:15:


hm titud v to lastnino se zabijaš kot bik v rdečo barvo ...

najprej ali veš v čem je razlika med kapitalom in denarnim tokom in drugič kaj je premoženjska pravica in v kakšni korelaciji je le ta z lastninsko pravico?

Ker sem začela ugotavljat da tut tega nimaš čist razjasnenega pol pa delaš traparije...

titud wrote on 01.04.2004 at 12:22:31:


recimo pravica otroka, da ga straši preživljajo ni lastninaska ampak premoženjska ... se je ne more ne zastavit, ne prodat ...

ti skušaš družinske odnose bolj olastninit kot dejansko so  

titud wrote on 01.04.2004 at 12:53:51:



ja ampak samo zato, ker zraven tlačiš lastninske interese, se midva sploh ne slišiva .. jaz lapam svoje, ker otrok in pravice do posvojitve sploh ne jemljem za lastninske .. še več tudi določenih družbeno družinskih odnosov ne morem okarakterizirat za lastninske

pravna nediskriminacija pa ni nek ideal, titud ... včasih je recimo potrebna, da se neko običajno naravno neenako stanje (ni pa nujno) s pravno regulacijo izenači položaj in naredi naravno stanje  manj neenako...

recimo; lahko bi rekli, da je zakon, ki ureja porodniški dopust (torej neposredno 3 mesece po porodu) diskriminira moške, ker jim te pravice ne priznava ...

ali pa razne davčne olajšave za družine z več otroki ...

samo te diskriminacije se hvala bogu v naši družbi jemljejo kot običajne ... in razumljive ... toda še vedno je to diskriminacija

titud wrote on 01.04.2004 at 13:51:23:



titud v čem je razlika me legalnostjo in legitimnostjo?

antigonska dilema?

vida wrote on 31.03.2004 at 16:01:43:

Ok, če to misliš glede homoseksualnosti, ti lahko povem, da so tudi živali lahko istospolno usmerjene  (moja psička npr. kar dost ), pa tudi druge živalske vrste poznajo take odnose.