titud wrote on 17.03.2004 at 14:09:41:Kako pa veš, kaj si? Če bi bil res tisto, kar si, pol ne bi rabu partnerja, da ti šele odkrije, kaj si.
Jaz sem v osnovi še vedno jaz, in sem jaz že nekaj časa, in ko sem bila stara 8 let, 16, 24 ali 32, še vedno jaz. Partnerja pa ne potrebujem za to, da bi mi odkril kdo sem, temveč, da bi osvetlil še eno od mojih razsežnosti, in da bi tam recimo, svetil. 8)
Titud, praviš, da je ljubezen predpogoj za osebnostno rast in samouresničevanje. In da mora biti ljubezen čarobna in mistična.
Tu podajam opombo ali dopolnilo; ljubezen vsa čarobna in mistična, ja, ne sme pa biti fatalna, zaslepljujoča, obsedena, paralizirajoča, bolestna ali kako drugače deformirana.
Ljubezen, poleg tega, da je močna in globoka, mora biti še vedra, vesela in lahkotna. Da te ne duši. Da ne duši te. Torej, da ne duši jaza, ki sem. Da lahko moj jaz diha in je zato vesel, ker je s teboj.

Zelo banalna in skrajna primerjava je npr. situacija: ureditev spalnice. Če moj jaz (ne glede na globoko, čarobno, mistično, veselo in lahkotno ljubezen) zahteva na stežaj odprto okno pozimi ponoči, ali imam pravico do ločene spalnice? Ali smem biti v odnosu toliko svobodna, da pričakujem razumevanje partnerja, da spiva ločeno? Ponavljam, primer je ekstremen in vendar ne izključuje nočnega obiskovanja partnerja skladno z vzajemnimi željami.

Ljubiti tako, da se čisto ne zliješ (ven)... Da sta jaz in jaz dva jaza

, in ne en Jaz
Praviš tudi, da ljubezenski odnos po defaultu ne more biti podrejanje, žrtvovanje itn. Mogoče to drži, vendar samo v primeru, da so kompromisi izmenično enakomerno razporejeni na oba jaza.
Tudi to drži, da ima vsak ljubezni le toliko kolikor jo je sam v sebi sposoben razpoznati, vendar je tu še partner in ljubezen, ki jo je on pri sebi sposoben razpoznati, pa medsebojna izmenjava, pa različna pričakovanja in nato še jaz in še malo crkljanja.

Vse skupi naenkrat.
Ljubezen ti pa ne sme vzet izgrajene individualnosti in zasebnosti (ne glede na izvor pojava). V bistvu tukaj ugotavljam, da oba pojma medsebojno sploh nista izključujoča. Nekako tako:
Dva jaza sta lonček (poln cvetov pomarančevca) in pokrovček, ljubezen pa je omamni vonj, katerega oba skrivata v sebi in v njem skupaj in počasi uživata.
Ljubezen sicer je brezpogojna predanost, ampak lonček je še vedno lonček in pokrovček je še vedno pokrovček...

A je tko? Pozdrav ...