
ok zamisli si, da se ljubiš s svojo ljubljeno osebo. Spomnim se, da me je kdaj moja bivša draga ravno med ljubljenjem vprašala na kaj takrat mislim, običajno sem rekel, da na nič, kar je bilo tudi res. Ves čas sem se trudil, da bi njej bilo fino in ji običajno je res tudi bilo.

skratka, kar hočem povedati je,
da kakrkoli počneš z nekom,
recimo, da se samo pogovarjaš,
koliko ga zares poslušaš,
ali si pa misliš ti samo govori,
saj te itak ne poslušam,
ali pa njegove besede celo vpijaš vase,
in mu skušaš dati tisto neizrekljivo pozornost,
ki jo ta človek takrat rabi od tebe
ali pa mu skušaš vsiliti
le svoje vnaprej pripravljene ideje,
in tako na vseh področjih,
skratka koncentracija in vaja totalnega sprejemanja in dajanja.