Mislim, da vem, kaj si hotel povedati, da naj svoj seksualni potencial sublimiram, preusmerim, oziroma poiščem izhod v drugih dsejavnostih, npr. kot umetnik, ki ekstatično slika, ali kot športnik, ki se "znori" v športnih panogah, ki ga veselijo.
Ampak problem v  meni ni tak, temveč da delujem po d vplivi različnih predsodkov, zmot, fantazij in infantilnih želja, kar vodi v izumetničeno življenje, k psihičnemu neravnovesju, ki je zelo oddaljeno od zdravih nagonov, narave in resnice. Morda sem se preveč naučil "obvladati" samega sebe, da se imam nenehno pod kontrolo, da sem povprečnež, skiliranec, namesto da bi IZŽIVEL globlje nagonske plasti človeške osebnosti, ki prav tako botrujejo k duševni stabilnosti in celo k telesnemu zdravju. Freud je celo trdil, da je libido oziroma latenten nagon vrelec naše duševne energije, storilnosti, ustvarjalnosti in kreativnosti. Meni pa se zdi, da sem ravno tale izvir na nezdrav način zametal z "blatom". Opažam tudi, da se s svojo moralno nadutostjo preveč postavljam, da zakrijem svojo lastno "grešnost".

Verjetno imaš prav, sodeč po mojem značaju, sem malce preveč zapet. ampak vic je v tem, če bi vse to prelomil in se ga "zdivjal", bi v meni še vseeno ostal strah oziroma občutek krivde, da sem kršil nekaj, da sem "grešil" zoper boga, lastno vest int.. kar je to že del mene. ko da bi si hotel iztrgat na silo del uda.... potem vprašanje, če ne bi ostale pregloboke rane in bi izkrvavel ali se podal iz enega ekstrema v drug...