Kr_eden
Ex Member
|
Prišel je dan, poln radosti, Pol milosti in lepih stvari, Vse cvetelo je, vse živi, kako lepe so lahko stvari.
Tako lepo je bilo, čakati in trpeti, se veseliti vsakega novega trenutka, nakar pojavijo se neprijetni angeli, In poskušajo vse uničiti.
Seveda jim ne gre, da rešili bi duše dve, da radost bi delile, da v svetu bi se veselile.
A kljub temu, Angela se veselita, hitro drugam se preselita, mir in srečo si delita.
V miru in sreči, srečno živita in s veselita, ta zlata srčka dva, popolnoma sta omamljena.
A neprijetnost bolnih Angelov, ni le ta, da sreča je za njiju dva, še več kot zlato pomembna, In igra je v tok spuščena.
Ti neprijetni Angeli vse naredijo, da enemu Angelu pod nos pomolijo, in v njem dvom vzbudijo, in tako lepo se zraven nasmejijo.
Seveda trpijo in norijo, a sedaj se že veselijo, in potem, čisto naprej živijo, duhovnost vsepovsod delijo.
Ni jim mar za srca ranjena, niti za bolečine in trpljenja vsa, ne prizanašajo nikomur, niti pozivu milostnega Angela.
In bitka se konča, poglej, umrla sta dva Angela, ni sreča za njiju dva, ni sreče za ta dva nežna bitjeca.
|