Nekaj vaših izkušenj in znanja bi mi prišlo sedaj zelo prav. Ko se odločate o nakupu avtomobila:
- katere znamke preferirate in zakaj
- je pametno kupiti povsem nov ali raje nekaj let star avtomobil
- na kaj je potrebno paziti pri nakupu in o čem razmišljati, ko se odločamo za znamko in tip

Skratka, zanima me vse, kar vam je hodilo po glavi, ko ste bili v situaciji nakupa avtomobila.
Že vnaprej hvala.

pri meni imajo (beri, bodo imeli) prednost japonci - ker so pač dokazano najmanj pokvarljivi, da ne rečem najboljši

novega avtomobila se ne splača kupovati, saj že v prvem letu izgubi najman 15% svoje vrednosti, pšoleg tega pa te, če nisi resnično pri denarju oskubijo še razne banke in zavarovalnice (razna posojila in kasko scene)

razmišljaj o varčnosti, udobju, servisnih scenah, varnosti, hitrosti (če kupuješ rabljenega ne razmišljaj, temveč s sabo vzemi strokovnjaka, da bo razmišljal namesto tebe - drugače se kaj hitro zgodi kakšen nateg)


uživaj!

Lilith wrote on 13.01.2004 at 10:22:03:




Odvisno od znamke, po moje od treh let naprej pa nekje do šestih, sedmih let (odvisno od tega, koliko časa se imaš z njim namen voziti - deset je po bednosti naše zakonodaje meja, tako kot je sedaj jeba tudi s starimi dizlaši).


uživaj!

Ima kdo kakšne izkušnje z alfo 147 ali pa s hyundai coupe-jem?

Quote:


Jest sem imel (na ženino željo)  8 let rdečo alfo 145, predhonico 147-ke. Še zmerom je atraktivna, ampak ne vem, če je še kaj starega notr razen zdicov. Jo moraš hitr vozit, če je nima smisla imet, zato sva šla parkrat s ceste. Za vzdrževanje je alfa draga kot žafran, elektronike pa živ bog ne zna popravit, če začne zajebavat. Zdej vredna samo še ene 500.000, čeprav sem v zadnjem letu najmnaj tolk vložu v poravila pa obnovo, tko da se mi jo ne splača  prodat. Z njo se zdej  sin šmonkira, jest sem pa prešaltal na kanguja, s katerim pri enem polnem tanku prevozim vsaj 250 km več in v katerem ni panike za prostor. Sem tko regresirov tkorekoč  nazaj na katro, ki sem jo imel pred alfo in po kateri mi je blo zmerej po malem žal.  Tud če bi uspel zbrat tiste 4 miljone za lafo 147 je nočem, ker je ne bi imel dnarja vzdrževat, ker alfa mora bit spedenena al pa boljš, da je nimaš.

Zdej sem sem se glih zagrel morem povedat, da zna bit alfa res strup. 145-ko sem nabavu čist ta  prvi model, ki ga je blo še treba naročit pa čakat.  Predvsem zarad dizajna in ko smo jo pripeljal domov, se je kar nismo mogl nagledat, tko  od znotrej kot od zunaj. Je blo to leta '95 in   če si bil privatnik,  si bil v poslu  zaupanja vrdedn točn tolk, kakršen avto si imel. Čeprav je bla alfa čist neprimerna za familjo (samo 3 vrata), smo tud kot familja presedel v nej več kot pa doma pred tv, ker je blo v nej bolj udobno. Smo naredl službeno pa privat v petih letih 200.000 km, tko da je šlo sigurno pol družinskega proračuna za benz pa vzdrževanje, pa se je vedno vsak mehanik zgražal, kako je zmatrana pa slabo vzdrževana za svoja  leta.  Zadnje tri leta sem jo zaćel sovražit ko psa, ampak sem je vzdrževal pri življenju zato, ker se je sin čist poistovetu z njo. Zdej je naredu iz nje audio studio na dveh kolesih  in čeprav nima dnarja, da bi se  z njo vlaču okrpog več kot je nujno potrebno, se na daleč vid, kako se mu napihne ego, ko se vanjo usede. Je v nej odraščal  in zarad nje postal odraščen,  zato je bla predaja lastništva (ne p v celot tud prekletstva  vzdrževanja) ene vrste inicacija v odraslost, hkrat pa ena ozdravitev mojega ega vsake napihnjenosti, ki bi jo povzroču avto (razen napihnjenosti, ko vidim sina v alfi). Tko  da iz svoje izkušnje lahko rečem, da je vsaj enkrat v lajfu treba sprobat imet  sanjski avto in  da je bil po moji  izkušnji lahko sanjski avto samo en in da me alfa 147, ki je  dizajnersko nedvomno še večji strup kot alfa 145, ne premakne čist nč drgač kot zgolj estetsko.        

Avto poznam le kot voznica in nimam pojma o tehničnih zadevah. Kot voznica lahko le rečem, da je majhen avto uporabnejši v mestu - lažje parkiranje.

Lilith, jaz ti priporočam audia A8.

Zate vse najtaboljše