Bistvo je ne-obremenjenost na pojme. Sej ni nič slabga, če te nekdo vpraša kaj si po narodnosti, pa poveš:"Slovenc." to samo na hitro pojasni kak jezik govoriš, kje živiš in podobne zadeve. Tko pač delujemo. Sem poleti doživel eno tako izkušnjo-lepo, ko mi je v Makarski guma počila in sem iskal mojstre za porihtat.
In pridem k optiku in prvo, kar mi je reku je blo:"Ej, Slovenac, šta čemo mi sada sa ovim morem da napravimo."
Ker stric ni vidu moje registracije sem ga vprašu, od kod me je koj za slovenca proglasu, mi je odgovoru, da mam tak Intelektualni izgled... ha ha ha... sem reku, ok, men je kar se morja tiče to mal smešno, in da itak ne poznam situacjie v jedro, tko da ne vem če se bova kej zmenla, in da me bolj zanima zdele, kako se bova glede mojega avta.... no stric se je zasmeju in naslednje pol ure je blo veselo, lepo in debatno, ker stric je bil en velikan svetovnega veslanja, in mi je potem v delavnici razkazoval pokale, medalje, diplome in me spraševal po Bledu, Bohinju in življenju pri nas, toplo svetovljansko. In razšla sva se kot prijatelja.
Medtem, ko sem enkrat v kampu gledal tv v bifeju in tekmo v košarki med CRO in Jugo, ko so hrvati v zadnji sekundi zgubli tekmo. Pa sem vidu nacionalno pripadnost nafurano u temo. Je nekaj hrvatov dobesedno začelo gledat po lokalu, kje bi se koga lotili in izsilili nek ravs... in podobne zadeve sem doživu še v časih ko sem se več po lokalih muval, kjer sem se čudil modelom pripadnim Laškemu ali Union pivu, ki niso trčili z menoj če sem slučajno drug pir imel v steklenici. Bolano smešno

Tko da pripadnost nekemu ali nečemu običajno ne prinese veliko radosti...