Vsako novo leto pomeni, da si starejši za 1 leto, kar pa ni dobro. Upam, da s tem tudi modrejši in preudarnejši?

sem se danes odločila, da nekaj napišem pod tale topic in sem šla najprej brat.... pa bila presenečena
Zgleda, da nas je bilo kar nekaj, za katere je bilo to leto katastrofalno. Čeprav iz vsake katastrofe lahko kaj lepega, novega, zgradiš. Sem človek, ki včasih tudi celo leto ni potočil solzice - letos sem to v enem mesecu nadoknadila za celo življenje nazaj. Upam, da tudi za naprej Ni se mi še zgodilo, da bi jokala tako hudo, da bi mi bilo od tega tako slabo, da bi bruhala (pa nimam navade bruhat nikoli). Samo tisti, ki kaj takega doživlja, lahko razume. Seveda je bilo vse povezano z globoko depresijo. Ampak - iz nje sem se izvila z novim pogledom na svet, z novim razumevanjem, z novim dojemanjem in lahko sem samo hvaležna za vse solze. Itak pa menda solze topijo led duše

Za razliko od kredena sem jaz zaključila zadevo na sodišču. Vsaj zgleda tako. Si je vzela gospa sodnica čas in po dveh letih in na mojo željo izdala odločbo. Tako, kot sem že več kot pet let vedela (saj veste, vsa vprašanja in vsi odgovori so v nas), da bo. Tako, ki je edina možna in prava in zraven še meni všečna

In zgodilo se mi je najhujše prehladno obolenje v mojem življenju, ki pa se sploh ni začelo v nosu (al pa sem tega enostavno preskočila, saj sem navajena samozdravljenja), temveč je takoj z užitkom skočilo na moje grlo in bronhije in malo prikrito in potuhnjeno še na pljučka. Se sploh še niso pobrala in jih še cajtamo. Ampak vse gre od dobrega na še boljše.

Na kratko: to leto je bilo zame leto bolečin. Fizičnih (cajtam zlom noge, zob - en kup zdravljen, ki se je končalo z ruvanjem in nato še granolom, pljučnica) in čustvenih. Ampak za vsakim dežjem posije sonce in mislim, da je ta čas zdaj nastopil. Mavrica se že kaže.