včasih sem razmišljala, zakaj se mi dogaja to in ono. Mozgala sem, gruntala in se v tla metala, dokler se nisem utrudila in odnehala - brez uspeha. V času mojega duhovnega napredovanja, pa sem bila še bolj pozorna na "čudne" ali   čudežne stvari, ki so se mi dogajale, pa si jih nisem mogla kar takoj, včasih pa niti kasneje razložiti. Ko sem videla, da sem neuspešna pri vsej zadevi, sem odnehala.
Danes lažje živim in ne poskušam ugotoviti kako se je to moglo zgoditi, ampak poskušam videti "sporočilo"... od koga?....višje sile......Boga..... saj je vseeno. Če deluje........ videla sem dobra sporočila, ki sem se resnično zamislila, da ni potrebno, da razmišljam kako se stvar lahko zgodi in to meni - ampak kaj to zame pomeni.

Hajde, povejte vaše izkušnje in poglede. Čao

Brez razuma ne moremo nicesar dojeti, saj brez uma ni dojemanja.


(kar pa seveda se ne pmeni, da moramo, oziroma moremo vse dojeti - vsega se pak ne da dojeti)



gnosti sea autom!

lola wrote on 10.12.2003 at 15:41:38:

S prvim stavkom se strinjam.

Ampak potem pa malo skrenes stran od obicajne logike. Za razum v teh besedah res ni prostora. Morda v to, kar si napisala, zelo trdno apriori verjames ali pa je bil to tak mocan custveni izliv



bp

lola wrote on 10.12.2003 at 16:51:11:

Ja. Ceprav je ena od znacilnosti zaljubljenosti prav slepota za napake ljubljene osebe, tako da prav lahko to po mojem ni in vsakemu morda tudi ne uspe.

Enako se lahko razumsko pomirirm, ce slisim nenadoma v blizini glasen pok, pa se potem potolazim, da je najverjetneje slo za petardo.

Sicer pa lahko recimo verjames v nekaj, lahko apriori zanikas obstoj le tega, lahko si skepticen do obstoja necesa, lahko verjames v nezmosnosti spoznanja resnice o obstoju necesa, lahko si skepticen tudi do tega, lahko te prav malo briga za vse skupaj, ... tako da verjeti ali ne verjeti niti priblizno nista edini in izkljucujoci se opciji.

bp

Quote:


A vera ne izhaja iz razuma ?

Robi.

Quote:

Ne.

Pa vzemimo drug čustvo za primer. Strah. Strah me je pajkov, pa čeprav vem, da so majhna bitjeca, ki mi nič nočejo in in ne morejo. Ali pa, strah me je smrti, ker ne vem, kaj bo po smrti. Ali pa, strah me je višine, zato ne grem na razgledni stolp, ki je primerno varovan. Ali pa, strah me je letenja z letalom, zato ne potujem. Ali pa, strah me je prihodnosti, ker nimam službe.

Razumsko lahko najdem trdne razloge proti strahu, pa  vseeno čutim  strah.

pomoje da ne ... je pa lažje ... egiču ... on full težko verjame ... če doživi ... to je že mal druga pesem ... ampak konc koncev mu tud to ne pomaga k ugotovi da življenje zaznava z nepopolnimi čuti-li

Quote:


prov gotov, da ne - ne moreš dokazati, razložiti do konca.