exorcist wrote on 03.12.2003 at 13:13:23:Kako gledate na punce, da se malo karikirano izrazim, z veliko "prevožene kilometrine". Tu ciljam predvsem na te, ki so že zelo zgodaj začele zbirat tako imenovane raznovrstne dragocene "življenjske izkušnje", ki so že po naravi bolj raziskovalnega duha
Zapletlo pa bi se pri tej stvari, če bi čutil kaj do te osebe, kajti razum in zdrava "kmečka pamet", bi me takoj upozorila - stop, tukaj nekaj ni v redu, da se taka zakonska zveza po vsej verjetnosti ne bi odnesla na daljši rok, razen, če bi si bila zelo podobna, imela enako življenjsko pot za sabo ali pa da bi bila ljubezen nadpovprečno močna.
Ti bi se rad poročil, exo?

Pa da bi se na daljši rok obneslo?

Z neomadeževano?

Res si si zadal eno fajn pot... 8) Boš zmogel? Mislim, a mislil romati brez svoje sence?

FORGIVE YOURSELF ALLREADY!!
Quote:* * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Zgodba o odpuščanju 'Iz Srečanja' P.L.Travers:
zgodba se odvija v mračnem začaranem gozdu naše podzavesti. Njena junakinja na robu zavedanja ves čas čuti žensko, ovito v dolgo modro tančico, ki nenehno nekaj išče; nikoli je ne more jasno ugledati, nikoli pa tudi ne izgine iz njenega zornega kota. V nenadnem trenutku odločitve ji gospa v modrem zapre pot. Od nje si prizadeva dobiti priznanje, ki si ga je vedno želela in ga potrebovala.
Tako sva si stali nasproti, tišina je drhtela od pričakovanja, petje gozdnih ptic je na lepem utihnilo. Nato si je segla pod tančico in si odkrila glavo. Pojavil se je njen obraz, kot luna, ki se prikaže izza oblaka. ... To je bil moj obraz. ... In zavedla sem se, da sem zmeraj vedela. ... "Odpusti mi," je rekla. "Sem, kar sem." Medtem ko je govorila, ji je tančica zdrsnila na tla, pod njo pa se je pokazalo belo spodnje oblačilo, zmečkano, nagubano in polno madežev, ki jih je na njem pustilo življenje. In ko sem pogledala po sebi, sem videla, da je tudi moja obleka ravno tako zmečkana, nagubana in zamazana. ... Isti obraz, ista oblačila, drugi vidik mene - in jaz sem ga zavračala, ker sem v svoji nevednosti verjela, da lahko nadaljujem romanje sama, brez svoje sence.
Z razprostrtimi rokami sva se objeli. In angel, ki je letel mimo, je za breztežen trenutek obstal v zraku, priča najinega objema. "Kjer sta dva, tam so trije!" Dobrohotno se nama je nasmehnil: "Naj Tretji, Tisti, ki pomirja sprte, neizrekljivi, ki ga ni moč videti ne spoznati, v svoji milosti obema odpusti!"
* * * * * * * * * * * * * * * * * * *