t wrote on 03.12.2003 at 10:28:05:


Če bi se o tem tko poljubno lahko odločal kot se ti predstavljaš,  pol bi se  slej ko prej zarad svojga  življenskega stila al  pa  pogleda na svet zihr tud ti hitr  znajdu v kašni nezaželeni manjšini,  s tem pa tud  v naslednji nepovratni kompompoziciji.

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 12:10:02:


Če ni tožnika, ni sodnika.


Quote:

Lahko da zakon ni dober, ker noben zakon ne more  bit za vse dober, ker če bila lahko bil, pol ga ne bi blo blo treba, ker tistga, kar je za vse dobr, se itak vsi držijo in ne zato, ker bi jih zakon k temu silu.  

Ustava za svoje  uresničevnje ne rab zakonov razen za tista področja, ki jih sama prepušča zakonski ureditvi. Zakonska ureditev na splošno pa preprečuje  posamično samovoljo razumevanje/izvanja    ustave s tem da eno (večinsko) obliko  volje  eksplicitno izrazi in s tem sploh omogoči vskakomur, ki ga zakon obvezuje oz. ga za kaj prikrajšuje, da lahko zahteva ugotavlajnje njegovo podrejensot/skladnost z ustavo. Pa ne samo zakon, vsako odločo   ali sklep z oblastno veljavo, tud če se ta ne sklicuje direktno na kakšnega od zakonov. Jest sem tako sam  spisal  vlogo za presojo ustavnosti enga čist navadnega sklepa občinskih svetnikov, katerim so ustanavljal eno novo  glasilo  v občinski lasti in s tem po mojem menju z državnim monopolom  ogrožal mojo ustavno pravico do svodnega podjetništva (kot lastnika lokalnega časopisa) in pravico do obveščenosti (kot bralca). Da je zakon lahko zlo  relativna zdeva, ko gre za tvoje ustavne pravice in svoboščine, dokazujeta tud šefa borze, ki sta po ugotovitvah agencije za borzni nadzor očitno kršla zakon in se tega tud zavedata, zato njuna obramba pred sankcijo države  ne temelji na zagovoru nedolžnosti pred zakonom temveč na tem, da je zakon prestrog in sta zato vložila zahtevo za preverjanje  ustavnosti zakona, ki jo je ustavno sodišče odobrilo, izrečene sankcije (odvezem borzne licence) pa  do svoje presoje 'zamrznilo'.      

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 13:01:56:


Ustavno sodišče ne sme  nardit nč na lastno pobudo oz. ne more samemu  seb predlagat predmet obravnave, ker ne more samemu seb igrat vlogo tožnika, saj bi blo do samega sebe pri rasodbi v naprej  pristransko. To je paradoks, ki ga tud jest težko zastopm, ampak tko je edino prav. Lahko se zgodi vojaški puč in državni prevrat  pa dikataura, ampak če tega ustavnemu sodišču ne bo nihče prijavu,  ta tega očitnega kršenja ustavavnosti ne bo obravnavalo (pa tudče bi, kaj bi komu tu nucal, saj  njegovi sklepi  diktatorja moralno  ne bi  obvezoval, državlajni pa nimajo v rokah vzvodov moči, da bi jih uveljavli).  

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 13:21:37:


Bi tud iz lastne izkušnje  skor upal ugibat, zakaj se je šlo. Krvicu so h  kot ustavnemu sodniku, od katerga so pričakoval pomoč,   zihr na veliko  hodili jamrat, kakšna krivica se  jim je zgodila, noben pa ni bil to svojo krivco sposben tko formulirat, da bi mu krivic lahko jamčil, da ga bo šla zdeva na sodišču 'skoz', zato presoje  noben ni uradno  vložu al pa je bla kakšna zihr zavrnjena že na ravni prve obravnave, v kateri se sodišče odloča, če se bo z zadevo sploh ukvarjalo (tko kot je npr. pred kratkim 'spustilo skoz' že omenjeno veselinovičevo  vlogo). Krivic je po moje zihr zbiral materiale in čakal na ugoden trenutek, da bo zadeva zihr šla skoz in  pol za zadevo dejansko zastavu svoje znanje  ugled, česar kot poln član ustvenga sudišča ni mogu nardit, ker bi to preveč prozorno zgledal in bi se pred  kolegi blamiral pa pri glasovanju zgubu podporo. Krivic ni samo dober pravnik, pač pa tud briljanten politik  s pretanjenim občutkom za umetnost možnega.        

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 13:58:18:


Kakorkoli že, očitno je krivic kot politik  tolk dober pravnik, da mu po  pravni poti uspe maksimalno dosegat zastavljene politične cilje.  Posamična pozitivno rešena  vloga ziher ne bi sprožila  takih  političnih pretresov  pa tud strokovnega odmeva, kot jo a ta, ki je ustavno sodišče postvla v položaj, da je bil zakonsko podalago za izbris ovrgla generalno.

Da je krivic predvsem pravnik oz.  da je njegov politični pramatizem podrejen pravni stroki pa priča tud dejstvo, da se on ne meni za praktične posledice po njegovem prepričanju pravilnih in na pravnih temeljih stoječih sodnih odločitev. V tem smislu mu ni svet niti papež, ki bi ga brez premisleka obtožil kraje državnega premoženja,  če bi za kaj takega le našel dovolj trno pravno podlago v zakonih in ustavi, da bi zadeva lahko šla skoz.      

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 15:35:22:

Se strinjam.
Treba bi blo najt razumno rešitev, ki je verjetno ne bi blo težko najt, če bi kdo želel nekaj dela vložit, razčistit in zaključit. Po kampanji pa, ki se jo zadnje čase grejo in v kateri vse v isti koš mečejo, pa mi zgleda, da je to zadnja opcija, ki jim pride na misel.
Naj** bodo pa kot ponavadi tisti, ki so najmanj krivi

In ja, tud jaz se ob tem lahko vprašam, pišuka, v tej nori državi, kdo mi lahko zajamči, da ne bojo enkrat meni to naredli

titud wrote on 03.12.2003 at 16:46:25:

Skozi kakšne ustavne mline je moralo pa 200.000 prebivalcev, ki so si status državljana ali tujca z dovoljenjem za bivanje lahko uredili? Samo v vrsto se je bilo treba postaviti in urediti papirje.

Posebni primeri so lahko kvečjemu tisti, ki so jih na upravnih enotah iz nerazumljivih razlogov ali zaradi samovolje zavrnili. Te primere bi morali po pritožbi posebej obravnavati na sodišču in ugotoviti,  kdo je koga nategoval. Ne verjamem pa, da je bilo takih primerov toliko, kot se zdaj skuša prikazati.

Krivic je imel v funkciji ustavnega sodnika vse možnosti in pooblastila (v predalu pa konkretne pritožbe), da nemudoma ukrepa in prekine "kafkovsko situacijo" tistih, za katere je vedel in ki si statusa iz različnih razlogov niso mogli urediti. Z zavlačevanjem za toliko let jim je situacijo po nepotrebnem le podaljševal.

Uveljavljanje pravic je nedvomno lažje urejati z neko organizirano akcijo, kot če bi se s tem spopadal vsak posameznik posebej, vendar iz organiziranosti še ne sledi, da se ne bi mogla preverjati zakonska upravičenosti za vsak primer posebej.