Andres wrote on 02.12.2003 at 23:48:23:

Če imaš zeleno karto!
Ki jo je pa najbrž ravno tako  enostavno (ali težko) dobiti, kot državljanstvo.

V Sloveniji morajo tujci zaprositi za delovno vizo, če hočejo v Sloveniji  delati, kar je nekaj podobnega, kot zelena karta.
Mislim pa, da tujcem delovna viza še ne zagotavlja možnosti voliti (na  parlamentarnih volitvah). To je pri nas urejeno podobno, kot v Nemčiji in v večini držav EU.

Referendum

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_i...

Slovenska demokratska stranka (SDS) je zvečer v DZ vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o izbrisanih, podprto s potrebnimi 30 podpisi poslancev.

Kot je povedal Franc Pukšič (SDS), sta zahtevo poleg 13 poslancev SDS-a podprli tudi poslanski skupini NSi-ja (8 poslancev) in SNS-a (štirje poslanci), pa tudi štirje poslanci SLS-a in en poslanec Stranke mladih.


(ko jih jebe čapce)

t wrote on 03.12.2003 at 00:15:04:

Ta odločitev gre prej še v presojo na ustavno sodišče.
Odločalo pa naj bi se o zavrnitvi tehničnega zakona, ki ga je sprejel parlament in ki mu v bistvu nasprotuje tudi društvo izbrisanih, kot je pred nekaj dnevi na tv izjavilll njihov zagovornik Krivic.

Skratka, zmeda je kar precejšnja ...

V parlamentu je bil sprejet tehnični zakon, ki naj bi jim povrnil dovoljenja za bivanje, ki so ga kot tujci izgubili.
Ta zakon se zdaj poskuša dati na referendum, kjer bi pa zagotovo padel.

Izbrisani je malo zavajajoč pojem, ker niso bili izbrisani, ampak se je vsem, ki si državljanstva Slovenije niso hoteli vzeti (državljanstvo je leta 1992 dobilo okoli 200.000 tujcev) v registru status spremenil v tujca, zaradi tega statusa so posledično izgubili tudi dovoljenje za bivanje. In kdor si dovoljenja za bivanje ni pravočasno priskrbel je imel kasneje en kup težav, toliko, da so se začeli imenovati "izbrisani".

Zanimivo je, da tudi večina teh 200.000 državljanov iz drugih republik ne podpira izbrisanih in pravijo, če smo si mi lahko pravočasno status uredili, bi si ga pa še vi.

Napaka tehničnega zakona je v tem, da vsem izbrisanim vrača dovoljenje za bivanje. Bolj prav bi bilo, da bi se vsak primer pogledal posebej in ugotovil ali je upravičen ali ni upravičen. Veliko je vmes tudi špekulantov, da ne rečem  mafijašev, ki so se po desetletju vrnili v Slovenijo in zdaj zahtevajo nekakšne velikanske odškodnine.

Ko se tle govori o drevesu, se pred sabo ne vidi gozda.

Keč je v tem, da če birokratski ukrep ogrozi z ustavo zagotovljene pravice enega samega državljana (ali pa tujca, ki prebiva v državi), je ustavno sodišče  dolžno tak ukrep odpravit država pa omogočit (ne)državljanu, da uveljavi pravico do odškodnine. Pred ustavnimi sodniki število z ukrepom dejsnko ogroženih al pa potencilanih špoekulantov ne igra nobene vloge, eden je zanje  enako kot milijon.  Politikom pa se lastna šlamparija seveda zaletava v glavo premosrazmerno s število prizadetih ali pa vsaj z njim povzročeno škodo, zato  so vroč kostanj s pobudom za referndum vrgli v roke državljanom. Tle pa  se spet izkazuje njihov butalizem, ki ma dvojno senco:

- referendum  je nefer razpisovat v vsakem primeru ko gre za zaščito pravic manjšine, saj manjšine po defoltu ne smejo bit odvisne le od 'dobre volje' večine ampak morajo bit deležne direktne ustavne zaščite

- manjšina so  v tem primeru tujci, ki tko al tko nimajo volilnega glasu, da bi sploh laho odločal od seb niti neposredno na referndumu niti posredno z volitvijo politikov

Butalizmu na kvadrat bo tako moralo še enkrat nardit konc ustavno sodišče. Politiki pa raja pr tem ne bi smela imet  čist nobene  besede in to je po moje tud vse,kar je na to temo smislno povedat.

titud wrote on 03.12.2003 at 09:47:43:

Tu se strinjam, hkrati pa mi še vedno ni jasno, kako je mogel biti razpisan in uspeti referendum o umetnem oplojevanju.

Nekako se mi ne zdi primerno primerjati manjšino žensk, ki  za državo dejansko niso predstavljale nobene grožnje a so bile na referendumu zavrnjene, s tujci, za katere se večinoma niti točno ne ve, ali so dovoljenje za bivanje res  izgubili zaradi nezakonite diskriminacije ali zaradi flagrantnega neupoštevanja slovenskih predpisov in ki sedaj zahtevajo, da se z enormnimi odškodninami poseže v žep vseh državljanov, tudi tistih, ki so si status lahko uredili.

Quote:

Imaš prav, zaradi drevesa se dejansko pozablja na gozd.

Kaj storiti, če je zaradi okuženega drevesa ogrožen cel gozd, če je zaradi enega gnilega jabolka ogrožena cela gajba?

Bardo_Thodol wrote on 03.12.2003 at 10:24:14:



Če bi šlo  za flagrantno neupoštevnja zakonov, pol bi si ljudje lahko zagotovil zakonsko zaščito tako pridobljene koristi oz. povračilo povzročene škode le tako, kot si jo je zarad svojega flagrantnega kršenja zakonov pridobu berloskoni: s prihodom na oblast, razglasitvijo  svoje lastne nedotkljivosti in s tem ohranitvijo že pridobljenje premoženjse koristi. Ne verjamem, da bi ustavno sodišče nasedlo kašni fami, ki bi jo ustvarli špekulantje berluskonijevega kalibra, ampak gre za dejansko diskriminacijo ne tolk pred zakonom kot pred ustavo.  


Quote:


Gozd jest vidm kot  pojm (državne) skupnosti, ki je z enim 'okuženim' drevesom popolnoma  enako načeta kot z miljoni. Preprsoto si ne sme dovolit, da bi bila ogroženost enega ali 'zanemrljive' manjšina bila dopustna, večjega števila pa ne. Tle na načelni ravni ni prostora za noben pragmatizem, ta je dovoljen samo v procesu oblikovnja  načel. Povedan drgač: če bi bla v ustavi luknja, bi blo državlajanom dovoljeno, da jo čist pragmatično zafilajo, magari se obnašajo 'samozaščitno' pa da izženejo vse, ki jim ne pašejo oz.se od njih počutjo ogržene.  Te luknje v ustavi očitno ni, zato ne moremo po lastni 'samozašćitni' metodi tega storit niti z enmunegledena posledice. Na takih temeljih pravna država stoji in če jih postavi napačno, tud reslkira, da pade in jih je zato potrebna  ponovna pogozditev.